Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj protibakteriskih učinkovin z delovanjem na validirane tarče v biosintezi peptidoglikana

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
3.01  Medicinske in zdravstvene vede  Temeljna medicina 
Ključne besede
Razvoj zdravilnih učinkovin; protibakterijske učinkovine; razvoj učinkovin na osnovi fragmentov; zaviralci encimov; kovalentni zaviralci.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  24290  dr. Matej Butala  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  236 
2.  53672  Sandra Cetin  Farmacija  Raziskovalec  2020 - 2021 
3.  50400  dr. Ana Dolšak  Farmacija  Raziskovalec  2022 - 2023  27 
4.  26512  dr. Rok Frlan  Farmacija  Raziskovalec  2020 - 2023  113 
5.  15284  dr. Stanislav Gobec  Farmacija  Vodja  2020 - 2023  837 
6.  08329  dr. Simona Golič Grdadolnik  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  305 
7.  30378  dr. Majda Golob  Veterina  Raziskovalec  2020 - 2023  185 
8.  50814  dr. Katarina Grabrijan  Farmacija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  10 
9.  53283  Maja Hostnik  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2023  18 
10.  32036  dr. Martina Hrast Rambaher  Farmacija  Raziskovalec  2020  129 
11.  06734  dr. Dušanka Janežič  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2023  500 
12.  04648  dr. Janko Kos  Biotehnika  Raziskovalec  2020 - 2023  1.158 
13.  33908  dr. Urban Košak  Farmacija  Raziskovalec  2020 - 2023  58 
14.  55449  Martina Mravinec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2021  11 
15.  50459  Iza Ogris  Kemija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  37 
16.  19170  dr. Urša Pečar Fonović  Farmacija  Raziskovalec  2020 - 2023  144 
17.  32035  dr. Anja Pišlar  Biotehnologija  Raziskovalec  2020 - 2023  166 
18.  52376  dr. Matic Proj  Farmacija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  65 
19.  57309  Tjaša Slokan  Farmacija  Raziskovalec  2022 - 2023 
20.  52378  Nika Strašek Benedik  Farmacija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  26 
21.  12682  dr. Irena Zdovc  Veterina  Raziskovalec  2020 - 2023  465 
22.  56423  Maša Zorman  Farmacija  Raziskovalec  2021 - 2022 
23.  22659  dr. Simon Žakelj  Farmacija  Raziskovalec  2020 - 2023  162 
Organizacije (5)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0787  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo  Ljubljana  1626973  17.159 
2.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.942 
3.  0406  Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta  Ljubljana  1627139  10.756 
4.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.279 
5.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  17.666 
Povzetek
Okužbe, ki jih povzročajo bakterije, odporne na antibiotike, še vedno predstavljajo izziv zdravstvenim sistemom po vsem svetu. Soočamo se z naraščajočo odpornostjo Gram-pozitivnih in Gram-negativnih patogenov, ki povzroča okužbe v bolnišnicah in skupnostih. Tako imenovane "superbakterije" so odporne na več antibiotikov hkrati in predstavljajo velik svetovni zdravstveni problem. Glede na to da imamo na obzorju le nekaj novih protimikrobnih zdravil in se soočamo z vse pogostejšo odpornostjo na več zdravil, moramo podvojiti naša prizadevanja pri iskanju novih protimikrobnih zdravil. Zato je nujno, da farmacevtski kemiki razvijamo nove protibakterijske spojine vodnice in klinične kandidate, ki delujejo na validirane protibakterijske tarče, saj le to omogoča razvoj novih protimikrobnih zdravil. Peptidoglikan je makromolekula, ki je bistvena za preživetje bakterij in edinstvena za bakterijsko celično steno. Encimi, vključeni v njegovo biosintezno pot, predstavljajo možne tarče za odkrivanje novih protimikrobnih zdravil. Med znotrajceličnimi encimi biosinteze peptidoglikana sta le dva encima validirana kot protibakterijski tarči z zdravili, ki se uporabljata v kliniki. MurA je validiran s fosfomicinom, ki se uporablja za zdravljenje urinalnih infekcij. DdlB je validiran s cikloserinom, ki je zdravilo drugega izbora za zdravljenje tuberkuloze. Ta dva encima bosta v tem projektu predstavljala tarči za načrtovanje novih zaviralcev na osnovi fragmentov (FBDD). S pomočjo FBDD indentificiramo nizko molekularne ligande (~150 Da), ki se vežejo na biološko pomembne makromolekule. Ko določimo eksperimentalni tridimenzionalni način vezave teh fragmentov, ga lahko uporabimo za optimizacijo fragmentov v bolj aktivne spojine vodnice. Poleg klasičnega pristopa FBDD, kjer iščemo fragmente z nekovalentnimi interakcijami s tarčnim encimom, bomo uporabili tudi inovativen pristop, pri katerem se FBDD uporablja za razvoj kovalentnih inhibitorjev. Kovalentni inhibitorji so spojine, ki so zasnovane tako, da se kovalentno vežejo na specifično molekulsko tarčo in tako zavirajo njeno biološko funkcijo. S skrbnim načrtovanjem so nedavno v kovalentne inhibitorje vpeljali visoko stopnjo selektivnosti, kar je privedlo do številnih kliničnih kandidatov in odobrenih zdravil. V tem projektu želimo doseči dva glavna cilja: cilj 1 je izvesti rešetanje knjižnice kovalentnih in nekovalentnih fragmentov na tarčnih encimih MurA in DdlB, cilj 2 pa je izbrati najboljše zadetke-fragmente in jih razviti v vodnice. Najprej bomo knjižnice fragmentov potestirali na ciljne encime in nato določili načine vezave fragmentov z rentgensko kristalografijo ali NMR. S pomočjo strukturno podprtega načrtovanja bomo generirali ideje za izboljšavo in rast fragmentov ter izboljšane spojine sintetizirali. Vse načrtovane spojine bomo farmakološko ovrednotili. Delo bo potekalo ponavljajoče se in tako omogočalo iterativni proces odkrivanja novih učinkovin, ki je sestavljen iz načrtovanja, sinteze, biokemijskega in strukturnega vrednotenja, pri čemer bo slednje uporabljeno za začetek nove razvojne iteracije. Pričakujemo, da bomo identificirali vsaj pet hitov-fragmentov na vsakem encimu (MurA in DdlB) v mikromolarnem območju (IC50 ali Ki vrednosti pod 100 µM) in razvili te zadetke v 1-2 spojini vodnici na vsakem encimu. Vodnice bodo delovale v submikromolarnem območju (IC50 ali Ki vrednosti pod 1 µM) in imele dobre in vitro protibakterijske lastnosti (vrednosti MIC za najpomembnejše patogene seve pod 16 mg/L). Razvite spojine vodnice bodo imele učinkovinam podobne lastnosti, nizko ali nikakršno in vitro citotoksičnost ter dobre in vitro farmakokinetične lastnosti. Ti rezultati bodo predstavljali pomemben prispevek k razvoju novih protibakterijskih zdravil, ki so usmerjena v zgodnje faze biosinteze peptidoglikana.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno