Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

SLOKIN - Geokinematski model ozemlja Slovenije

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.17.00  Tehnika  Geodezija   

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
Ključne besede
geodetski referenčni sistem, GNSS, nivelman, PSInSAR, geokinematski model, aktivni tektonski model, Jadransko-Evrazijska kolizijska cona
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.133,3
A''
313,64
A'
1.411,4
A1/2
1.855,41
CI10
1.570
CImax
96
h10
21
A1
16,11
A3
16,35
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 30. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  220  1.805  1.482  6,74 
Scopus  321  2.302  1.859  5,79 
Raziskovalci (23)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  12247  dr. Tomaž Ambrožič  Geodezija  Raziskovalec  2020  659 
2.  29607  dr. Jure Atanackov  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  210 
3.  16309  dr. Miloš Bavec  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  408 
4.  39786  Niko Fabiani  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  53 
5.  32050  dr. Petra Jamšek Rupnik  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  176 
6.  05674  dr. Dušan Kogoj  Geodezija  Raziskovalec  2020  939 
7.  07531  dr. Božo Koler  Geodezija  Raziskovalec  2020  486 
8.  23500  dr. Klemen Kozmus Trajkovski  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  147 
9.  33435  dr. Klemen Kregar  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  325 
10.  10398  dr. Miran Kuhar  Geodezija  Raziskovalec  2020  460 
11.  26122  dr. Aleš Marjetič  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  378 
12.  35301  Blaž Milanič  Geologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023  216 
13.  14796  mag. Katja Oven  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  154 
14.  19585  dr. Polona Pavlovčič Prešeren  Geodezija  Raziskovalec  2020  294 
15.  05892  dr. Dalibor Radovan  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  532 
16.  51000  Klemen Ritlop  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  40 
17.  13531  dr. Simona Savšek  Geodezija  Raziskovalec  2020  380 
18.  25481  dr. Oskar Sterle  Geodezija  Raziskovalec  2020  167 
19.  10196  dr. Bojan Stopar  Geodezija  Vodja projekta  2020  820 
20.  36874  Gašper Štebe  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  211 
21.  23564  dr. Mihaela Triglav Čekada  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  299 
22.  33455  dr. Tilen Urbančič  Geodezija  Raziskovalec  2020 - 2023  230 
23.  15900  dr. Marko Vrabec  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  307 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  10.250 
2.  0246  Geodetski inštitut Slovenije  Ljubljana  5051649000  1.728 
3.  0792  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo  Ljubljana  1626981  25.770 
4.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.796 
Povzetek
Cilj predlaganega projekta je zasnovati geokinematski model aktivnih tektonskih deformacij v severovzhodnem delu Jadransko-Evrazijske kolizijske cone, ki zavzema večino ozemlja Slovenije. Za rešitev naloge imamo na voljo vse potrebne podatke. Razpolagamo z opazovanji GNSS za več kot 50 točk v obdobju daljšem od 20 let, na voljo imamo skoraj 10-leten kontinuiran niz opazovanj GNSS s 15-ih postaj državnega omrežja stalnih postaj SIGNAL, po več kot 30-ih letih imamo ponovljene meritve nivelmanske mreže visoke natančnosti ter meritve na 6-ih absolutnih gravimetričnih točkah na območju države. Dostop imamo do podatkov opazovanj GNSS stalnih postaj aktivnih omrežij sosednjih držav ter podatkov služb EPN in IGS. Za celotno ozemlje Slovenije imamo za interferometrično obdelavo na voljo arhiv radarskih satelitskih posnetkov satelitov ERS (od 1991 do 2003) in Sentinel-1 (od 2014 dalje). Serija podatkov omogoča zelo gosto točkovno opazovanje vsaj vsakih 35 dni za ERS in pri satelitih Sentinel celo vsakih 4-5 dni. Podatke bomo obdelali po ustreznih postopkih določitve koordinat, višin oziroma vrednosti težnega pospeška za ustrezen časovni trenutek. Pridobljeni nizi bodo osnova za vzpostavitev časovnih vrst. Na osnovi teh bomo določili statistično značilne premike in vektorje hitrosti premikov geodetskih točk vseh naštetih mrež oziroma omrežij, ki bodo vhodni podatek za vzpostavitev horizontalnega in višinskega geokinematskega modela. Geokinematski model bomo definirali kot nelinearno zvezno vektorsko polje premikov geodetskih točk, ki ga bomo realizirali z ustreznimi interpolacijskimi tehnikami diskretnega niza ocenjenih vektorjev hitrosti geodetskih točk. Uporabili bomo postopke statističnih tehnik interpolacije, kot sta kolokacija po metodi najmanjših kvadratov in membranska metoda, ki temelji na metodi končnih elementov. V geodetskem smislu je cilj izdelave geokinematskega modela zagotovitev realizacije prostorsko-časovno stabilnega koordinatnega sistema. V horizontalnem smislu to pomeni zagotovitev statične realizacije koordinatnega sistema s spreminjanjem koordinat referenčnih točk na osnovi geokinematskega modela. V višinskem smislu je cilj določitev višinsko najbolj stabilnega območja Slovenije, ki bo lahko osnova za vzpostavitev normalnega reperja državne nivelmanske mreže. Za običajnega uporabnika koordinatnega sistema je geodetski referenčni koordinatni sistem osnova za določitev in opis položaja v prostoru, ki je pomemben atribut vseh prostorskih podatkov. Koordinatni sistem mora omogočiti določanje položaja entitet v prostoru na vseh ravneh podrobnosti in natančnosti. Cilj je torej doseči takšno praktično realizacijo koordinatnega sistema, ki zagotavlja konstantne koordinate za mirujoče objekte v prostoru v daljšem časovnem obdobju. Vse geodetske točke, ki bodo uporabljene pri vzpostavitvi geokinematskega modela, bo potrebno predhodno ovrednotiti glede razpoložljivosti in kakovosti meritev, primernosti lokacij in načina fizične stabilizacije za potrebe ugotavljanje premikov, ki so posledica geodinamike. Geokinematski model bomo uporabili za izdelavo modela aktivnih tektonskih deformacij. Pri tem bomo uporabili različne geološke in geofizikalne podatke, kot so strukturne in tektonske karte ozemlja, karto aktivnih prelomov Slovenije, ki jo izdelujemo in vzdržujemo v sklopu javne službe, podatke o instrumentalni in historični potresni aktivnosti, ocene dolgoročnih povprečnih hitrosti tektonskih premikov iz geomorfoloških študij ter paleoseizmološke podatke o aktivnosti tektonskih struktur v preteklosti. Geokinematski model in iz njega izvedene produkte, kot je karta porazdelitve deformacij in hitrostni profili za obravnavano ozemlje, bomo uporabili za identifikacijo aktivnih tektonskih struktur in kvantifikacijo njihovih seizmotektonskih značilnosti. Na podlagi geološke interpretacije geokinematskega modela bomo izdelali razdelitev ozemlja glede na stopnjo tektonske aktivnosti in potresno ogroženost.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno