Projekti / Programi
SLOKIN - Geokinematski model ozemlja Slovenije
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.17.00 |
Tehnika |
Geodezija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.07 |
Tehniške in tehnološke vede |
Okoljsko inženirstvo |
geodetski referenčni sistem, GNSS, nivelman, PSInSAR, geokinematski model, aktivni tektonski model, Jadransko-Evrazijska kolizijska cona
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
237 |
2.151 |
1.777 |
7,5 |
| Scopus |
349 |
2.754 |
2.220 |
6,36 |
Raziskovalci (26)
Organizacije (4)
Povzetek
Cilj predlaganega projekta je zasnovati geokinematski model aktivnih tektonskih deformacij v severovzhodnem delu Jadransko-Evrazijske kolizijske cone, ki zavzema večino ozemlja Slovenije. Za rešitev naloge imamo na voljo vse potrebne podatke. Razpolagamo z opazovanji GNSS za več kot 50 točk v obdobju daljšem od 20 let, na voljo imamo skoraj 10-leten kontinuiran niz opazovanj GNSS s 15-ih postaj državnega omrežja stalnih postaj SIGNAL, po več kot 30-ih letih imamo ponovljene meritve nivelmanske mreže visoke natančnosti ter meritve na 6-ih absolutnih gravimetričnih točkah na območju države. Dostop imamo do podatkov opazovanj GNSS stalnih postaj aktivnih omrežij sosednjih držav ter podatkov služb EPN in IGS. Za celotno ozemlje Slovenije imamo za interferometrično obdelavo na voljo arhiv radarskih satelitskih posnetkov satelitov ERS (od 1991 do 2003) in Sentinel-1 (od 2014 dalje). Serija podatkov omogoča zelo gosto točkovno opazovanje vsaj vsakih 35 dni za ERS in pri satelitih Sentinel celo vsakih 4-5 dni. Podatke bomo obdelali po ustreznih postopkih določitve koordinat, višin oziroma vrednosti težnega pospeška za ustrezen časovni trenutek. Pridobljeni nizi bodo osnova za vzpostavitev časovnih vrst. Na osnovi teh bomo določili statistično značilne premike in vektorje hitrosti premikov geodetskih točk vseh naštetih mrež oziroma omrežij, ki bodo vhodni podatek za vzpostavitev horizontalnega in višinskega geokinematskega modela. Geokinematski model bomo definirali kot nelinearno zvezno vektorsko polje premikov geodetskih točk, ki ga bomo realizirali z ustreznimi interpolacijskimi tehnikami diskretnega niza ocenjenih vektorjev hitrosti geodetskih točk. Uporabili bomo postopke statističnih tehnik interpolacije, kot sta kolokacija po metodi najmanjših kvadratov in membranska metoda, ki temelji na metodi končnih elementov. V geodetskem smislu je cilj izdelave geokinematskega modela zagotovitev realizacije prostorsko-časovno stabilnega koordinatnega sistema. V horizontalnem smislu to pomeni zagotovitev statične realizacije koordinatnega sistema s spreminjanjem koordinat referenčnih točk na osnovi geokinematskega modela. V višinskem smislu je cilj določitev višinsko najbolj stabilnega območja Slovenije, ki bo lahko osnova za vzpostavitev normalnega reperja državne nivelmanske mreže. Za običajnega uporabnika koordinatnega sistema je geodetski referenčni koordinatni sistem osnova za določitev in opis položaja v prostoru, ki je pomemben atribut vseh prostorskih podatkov. Koordinatni sistem mora omogočiti določanje položaja entitet v prostoru na vseh ravneh podrobnosti in natančnosti. Cilj je torej doseči takšno praktično realizacijo koordinatnega sistema, ki zagotavlja konstantne koordinate za mirujoče objekte v prostoru v daljšem časovnem obdobju. Vse geodetske točke, ki bodo uporabljene pri vzpostavitvi geokinematskega modela, bo potrebno predhodno ovrednotiti glede razpoložljivosti in kakovosti meritev, primernosti lokacij in načina fizične stabilizacije za potrebe ugotavljanje premikov, ki so posledica geodinamike. Geokinematski model bomo uporabili za izdelavo modela aktivnih tektonskih deformacij. Pri tem bomo uporabili različne geološke in geofizikalne podatke, kot so strukturne in tektonske karte ozemlja, karto aktivnih prelomov Slovenije, ki jo izdelujemo in vzdržujemo v sklopu javne službe, podatke o instrumentalni in historični potresni aktivnosti, ocene dolgoročnih povprečnih hitrosti tektonskih premikov iz geomorfoloških študij ter paleoseizmološke podatke o aktivnosti tektonskih struktur v preteklosti. Geokinematski model in iz njega izvedene produkte, kot je karta porazdelitve deformacij in hitrostni profili za obravnavano ozemlje, bomo uporabili za identifikacijo aktivnih tektonskih struktur in kvantifikacijo njihovih seizmotektonskih značilnosti. Na podlagi geološke interpretacije geokinematskega modela bomo izdelali razdelitev ozemlja glede na stopnjo tektonske aktivnosti in potresno ogroženost.
