Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Razvoj procesov valorizacije lignina kot vira aromatskih gradnikov za proizvodnjo bio-osnovanih polimerov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.02.04  Tehnika  Kemijsko inženirstvo  Kataliza in reakcijsko inženirstvo 

Koda Veda Področje
2.04  Tehniške in tehnološke vede  Kemijsko inženirstvo 
Ključne besede
Biomasa, lignin, frakcionacija, katalitska pretvorba, bio-osnovani gradniki, polimerizacija, NMR, kinetični model združkov, funkcionalni nadomestki, korelacija med procesom in lastnostmi produkta;
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
16.193,4
A''
8.099,91
A'
11.641,82
A1/2
13.757,46
CI10
13.720
CImax
223
h10
55
A1
46,1
A3
45,14
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 20. marec 2023; A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  735  16.668  14.446  19,65 
Scopus  743  17.720  15.436  20,78 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  52432  dr. Ana Bjelić  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020  59 
2.  24448  dr. Mirko Cevec  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  64 
3.  34522  dr. Miha Grilc  Kemijsko inženirstvo  Vodja  2020 - 2023  335 
4.  38259  dr. Brigita Hočevar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  80 
5.  30470  dr. Nejc Hodnik  Materiali  Raziskovalec  2020  317 
6.  10692  dr. Miroslav Huskić  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  291 
7.  34342  dr. Matej Huš  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  580 
8.  27687  dr. Edita Jasiukaityte  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  103 
9.  26222  Urška Kavčič    Tehnični sodelavec  2020  15 
10.  25446  dr. Blaž Likozar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.014 
11.  24975  dr. Damjan Makuc  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  117 
12.  10082  dr. Janez Plavec  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  1.182 
13.  31601  dr. Irena Pulko  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2023  131 
14.  54883  Tina Ročnik    Tehnični sodelavec  2021 - 2023  25 
15.  38311  dr. Janvit Teržan  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2020  56 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  20.811 
2.  2933  FAKULTETA ZA TEHNOLOGIJO POLIMEROV  Slovenj Gradec  2250152  2.176 
Povzetek
Predlagani projekt zajema temo valorizacije lignina v aromatične gradnike in nadaljnjo proizvodnjo bioosnovanih polimerov. Lignin je kompleksen razvejen polimer p-kumarilnega alkohola, koniferilnega alkohola in sinapilnega alkohola. Različni gradniki in njihova naključna povezanost so razlog, da je lignin daleč najkompleksnejši biopolimer lignocelulozne biomase. Kljub temu je lignin edini obnovljivi vir pomembne skupine kemijskih spojin - aromatov. Kompleksnost ligninske strukture je eden glavnih razlogov, da poteka njegova valorizacija v kemikalije z dodano vrednostjo zgolj v majhnem ali demonstracijskem obsegu. Proizvodnja ciljanih kemikalij iz lignina, zlasti z visoko selektivnostjo, je zelo zahtevna naloga, ki ji sledijo zapleteni postopki izolacije in čiščenja. Zato cilj tega projekta ne bo pretvoriti lignina v diskretno kemično spojino, ampak pokazati, da primerna izbira surovin in prilagojena izolacija lignina, ter eventuelna frakcionacija in depolimerizacija lahko vodijo v mešanico bio-osnovanih aromatov z jasno določenimi kemijskimi lastnostmi (tj. porazdelitvijo molekulske mase, koncentracijo prostih OH skupin). Te bomo preizkusili v končnih formulacijah fenol-formaldehida in epoksi smol. Frakcije lignina bodo v tem primeru služile kot funkcionalni nadomestek okoljsko problematičnega fenola ali bisfenola A. Obsežna, dobro strukturirana, sistematična in integrirana eksperimentalna in simulacijsko-podprta študija, ki bo zajela celotno vrednostno verigo, začenši z izolacijo različnih tipov lignina in zaključena s preskušanjem novih kemikalij v končnih polimernih formulacijah, bo zagotovilo prinesla bistvene informacije za proces razumevanja, optimizacije in proizvodnje novih bio-osnovanih kemikalij ter vzpostavilo korelacijo med strukturo surovin in kakovostjo proizvoda. Zaradi tega bo lignin izoliran iz različnih virov (iglavcev, listavcev, slame, alg) z različnimi strukturnimi lastnostmi in funkcionalnostmi. Proces organosolv se bo uporabil za izolacijo lignina, saj je prepoznan kot učinkovita in industrijsko uporabna metoda, ki omogoča izolacijo lignina v svoji naravni, skoraj nedenaturirani strukturi. Izolirani lignin bo ločen na posamezne frakcije z različnimi porazdelitvami molekulske mase (Mw), te frakcije pa bodo v nadaljnjem postopku podvržene katalitski depolimerizaciji. Depolimerizacija bo po pričakovanjih prinesla različne zmesi monomerov/oligomerov z različno selektivnostjo, odvisno od izbranih reakcijskih parametrov. Izbrani produkti depolimerizacije in lahke (nizke Mw) ligninske frakcije izolirane zgolj s frakcionacijo, bodo testirani v različnih polimernih formulacijah. Primernost uporabe funkcionalnih nadomestkov pridobljenih iz lignina bo določena s primerjavo mehanskih in termoanalitičnih lastnosti polimerov pripravljenih iz bioosnovanih in konvencionalnih surovin (ki izvirajo iz surove nafte). V zaključnem delu projekta bo vsak korak v proizvodnji aromatičnih funkcionalnih analogov iz lignina matematično opisan s pomočjo kinetičnega modela na osnovi združkov (lumps) in statističnih korelacij, kar bo omogočilo optimizacijo delovnih pogojev in izbiro vrste lignina za doseganje ciljne kakovosti izdelka oziroma formulacije.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno