Projekti / Programi
Občutljivost fizikalnih parametrov jedrskega reaktorja na termične jedrske podatke
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.02 |
Tehnika |
Energetika |
Goriva in tehnologija za konverzijo energije |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.02 |
Tehniške in tehnološke vede |
Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring |
jedrski podatki, občutljivostna in negotovostna analiza, jedrski reaktor, stohastični transport delcev, transport nevtronov
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
22. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
1.210 |
23.022 |
18.893 |
15,61 |
| Scopus |
1.206 |
25.573 |
21.340 |
17,69 |
Raziskovalci (10)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
39521 |
dr. Tanja Goričanec |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
92 |
| 2. |
03943 |
dr. Ivan Aleksander Kodeli |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
966 |
| 3. |
38202 |
dr. Bor Kos |
Energetika |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
670 |
| 4. |
19167 |
dr. Igor Lengar |
Materiali |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
1.199 |
| 5. |
52752 |
Jan Malec |
Energetika |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
55 |
| 6. |
27819 |
dr. Luka Snoj |
Energetika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
1.861 |
| 7. |
53533 |
Ingrid Švajger |
Energetika |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2024 |
37 |
| 8. |
08557 |
dr. Andrej Trkov |
Energetika |
Vodja |
2020 - 2024 |
795 |
| 9. |
15742 |
Bojan Žefran |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2024 |
152 |
| 10. |
29546 |
dr. Gašper Žerovnik |
Računalniško intenzivne metode in aplikacije |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
232 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.695 |
Povzetek
Za proizvodnjo brezogljične električne energije so potrebne radikalne spremembe v proizvodnji obnovljive energije. V večini držav je količina inštalirane proizvodnje električne energije določena izključno na podlagi doseganja povpraševanja v primeru “maksimalne obremenitve”. Porast obnovljivih virov energije s spremenljivo proizvodnjo (veter, sonce) in električnih vozil (ki še dodatno zapletejo potrebe po energiji in maksimume obremenitev) prinaša kompleksne nove izzive za elektro-energetsko omrežje. Omenjene izzive je mogoče omiliti z manjšimi, bolj prilagodljivimi jedrskimi reaktorji – majhnimi modularnimi reaktorji. Ustvarjanje novih konceptov majhnih modularnih reaktorjev, ki so potrebni za ustvarjanje trajnostne energije, ni odvisno od prebojev v gradbeništvu ampak v razvoju metod za zajem podatkov, modeliranju in simulacijah, s katerimi bodo ustvarjeni nadzorni sistemi potrebni za njihovo optimalno efektivnost, učinkovitost in varnost. Da bi z uporabo simulacij lahko analizirali ali podali napovedi o parametrih reaktorskega sistema, ki je odvisen od energije in prostorske porazdelitve nevtronov v reaktorju, je potrebno detajlno poznavanje sipalnih presekov termičnih nevtronov in razvoj novih metod za njihovo merjenje, računanje ali ocenjevanje. Vsaka izmerjena, izračunana ali ocenjena količina je omejene kvalitete, če poleg ocenjene vrednosti količine ni podana tudi negotovost le-te. Cilj predlagane raziskave je generirati podatke sipalnih presekov termičnih nevtronov in pripadajočih kovariančnih podatkov z natančno metodo, ki temelji na prvih principih, z uporabo najsodobnejših atomskih simulacij, ki se v kombinaciji z izračuni atomske rešetke ali molekularne dinamike zanaša na teorijo funkcionalne gostote. Težava tega raziskovalnega področja je tudi shranjevanje in prikazovanje negotovosti sipalnih presekov termičnih nevtronov, t. i. kovariačna matrika sipalnih presekov termičnih nevtronov, ker trenutno še ne obstaja format za kovariance termičnih jedrskih podatkov. Proizvedeni bodo popolnoma novi podatki za aplikacije reaktorske fizike, ki bodo znanstvenikom po vsem svetu zagotavljali informacije o negotovostih, ki so sedaj redno spregledane. Rezultati bodo odprli povsem nov del na področju znanosti jedrskih podatkov, saj bodo lahko ocenjene negotovosti jedrskih podatkov, ki prej niso bile upoštevane, prav tako pa bo mogoče analizirati njihov vpliv.
