Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Mozgansko zilna reaktivnost in delovanje avtonomnega zivcevja pri cloveku v normalnih in patoloskih razmerah

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   
Ključne besede
(a) transkranialna Dopplerjeva sonografija, migrena, sladkorna bolezen, avtonomna nevropatija (b) ishemična možganska kap, avtonomni živčni sistem, nevrokardiološke motnje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18480  Valentin Beznik    Raziskovalec  2000 - 2002 
2.  10693  dr. Jan Kobal  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  144 
3.  10679  mag. Bernard Meglič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  135 
4.  05347  dr. Tomaž Pogačnik  Nevrobiologija  Vodja  2000 - 2002  165 
5.  11647  dr. Marjan Zaletel  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  716 
6.  17693  Anka Žekš    Raziskovalec  2000 - 2002 
7.  05352  dr. Bojana Žvan  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  793 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.311 
Povzetek
a) Z možganskožillno reaktivnostjo lahko z uporabo različnih fizioloških dražljajev ocenjujemo delovanje različnih delov regulacije možganskega krvnega obtoka. S svetlobnim draženjem lahko ocenjujemo metabolno regulacijo oz. delovanje nevronskožilne povezave, z testom z nagibno mizo bi lahko ocenjevali delovanje simpatika v velikih možganskih arterijah, z vdihavanjem plinske mešanice s 5% ogljikovim dioksidom in intravenskim vnosom L-arginina pa bi lahko ocenjevali delovanje sistema dušikovega oksida pri uravnavanju možganskega pretoka. Z določanjem možganskožilne reaktivnosti lahko ocenimo delovanje nevronskožilne povezave pri bolnikih z migreno in možganske avtoregulacije pri bolnikih z avtonomno nevropatijo, ki imajo sladkorno bolezen ter ugotovimo možne motnje sistema dušikovega oksida pri teh bolnikih. b) Vloga avtonomnega živčevja pri mlajših bolnikih z ishemičnim CVI kljub nekaterim raziskavam v tej smeri še ni dokončno pojsnjena. glede na predpostavke smo mnenja, da variabilnost v delovanju avtonomnega živčevja lahko ključno vpliva na razvoj možganskega infarkta preko žilne reaktivnosti arterij CŽS. Še posebej je ta vpliv izražen pri mlajših bolnikih, pri katerih je odzivnost avtonomnega živčnega sistema izrazitejša kot pri starejših. Za razjasnitev vloge avtonomnega živčevja nameravamo uporabiti nevrokardiološke teste, velikost in lokalizacijo možganskega infarkta pa bomo opredelili z MRI.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno