Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Avtonomno robno računanje za spremljanje kakovosti zraka

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.07.05  Tehnika  Računalništvo in informatika  Informacijski sistemi - programska oprema 

Koda Veda Področje
1.02  Naravoslovne vede  Računalništvo in informatika 
Ključne besede
pametna zgradba, veriženje blokov, robno računanje, semantične spletne storitve, optimizacija grafov, mrežno modeliranje, podatkovno rudarjenje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  04967  dr. Andrej Brodnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2023  447 
2.  36182  dr. Michael David Burnard  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2020 - 2023  154 
3.  51616  dr. Balazs David  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2023  68 
4.  51617  dr. Laszlo Hajdu  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2023  40 
5.  20243  dr. Branko Kavšek  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2023  133 
6.  37937  dr. Tilen Knaflič  Fizika  Raziskovalec  2021 - 2023  20 
7.  50985  dr. Miklos Kresz  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2023  117 
8.  35055  Lea Legan  Kemija  Raziskovalec  2022 - 2023  158 
9.  51811  dr. Michael Mrissa  Računalništvo in informatika  Vodja  2020 - 2023  72 
10.  57047  Marina Paldauf  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2023 
11.  35834  dr. Klara Retko  Kemija  Raziskovalec  2022  148 
12.  28079  dr. Polonca Ropret  Kemija  Raziskovalec  2020 - 2023  286 
13.  36213  dr. Aleksandar Tošić  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2023  62 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  2316  Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine  Ljubljana  1423215  3.771 
2.  2790  Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije  Koper  1810014009  17.507 
3.  3770  InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja  Izola  7233817000  2.751 
Povzetek
Zmanjševanje okoljskih, materialnih in energetskih vplivov stavb je ena glavnih prioritet EU in je eden od ciljev trajnostnega razvoja OZN. Zgradbe, opremljene z brezžičnimi senzorskimi omrežji (WSN), ki lahko poročajo o statusu svojih elementov, da bi optimizirale porabo energije, počutje njenih uporabnikov, vzdrževanje in prihodnje oblikovanje stavbe, so pomemben del doseganja teh ciljev. Tako opremljene stavbe imenujemo pametne stavbe, saj so zmožne samoocenjevanja stanja ter optimizacije svojih performans. Tipični pristopi k pametnim stavbam omogočajo uporabo naprav v oblaku za nalaganje podatkov in oddaljeno obdelavo in se zanašajo na avtonomno zanko za upravljanje zgradb v njihovem življenjskem ciklu (zasnova, izdelava, uporaba in konec življenja). Vendar pa ti pristopi predstavljajo številne pomanjkljivosti, kot so odvisnost od ponudnikov storitev v oblaku, velika obremenitev omrežja, slaba učinkovitost (latenca omrežja), pomisleki glede zasebnosti zaradi računanja na daljavo in neprilagojena strategija za souporabo podatkov. V zadnjem času smo priča drastičnemu povečanju integracije senzorjev v vgradne naprave. Ta razvoj je raziskovalce spodbudil k ponovnemu premisleku o tipičnih pristopih, ki temeljijo na oblačnih storitvah, in k distribuciji podatkov in procesov po omrežjih, koncept imenovan robno računanje (edge computing) ali računanje v megli (fog computing). Rešitve na področju robnega računanja predstavljajo številne prednosti. Optimizirajo uporabo omrežja, omogočajo dinamično konfiguracijo omrežja in nizke odzivne čase omrežja v primeru sprememb, lajšajo upravljanje podatkov, ponujajo možnost za porazdeljeno obdelavo podatkov na kraju samem in ohranjajo neodvisnost od ponudnikov oblakov. V tem projektu se posvetimo modelu robnega računanja, da bi odkrili rešitve, ki uporabnikom omogočajo izkoristek prednosti nove generacije WSN naprav, kar zmanjšuje globalne okoljske stroške takšne opreme. Natančneje, preučujemo načine za združevanje teoretičnih orodij (grafi in modeli okužb), tehnologij (semantične spletne storitve, blokovno veriženje) in porazdeljenega rudarjenja podatkov, ki lahko pomagajo pri oblikovanju in izvajanju dinamičnih samo-prilagajajočih omrežij. Uporabnost predstavljenih pristopov bo prikazana z nizom pilotnih stavb različnih vrst (javnih in zasebnih), geografskih območij (severna, zahodna, srednja in vzhodna Evropa), življenjskih pogojev in načinov uporabe (stanovanjske in ne-stanovanjske).
Zgodovina ogledov
Priljubljeno