Projekti / Programi
Vloga simpaticnega zivcevja v etiopatogenezi sinkope
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
avtonomno živcevje, sinkopa, ortostatska tahikardija, aortna stenoza, familiarna kardiomiopatija, elektrokardiogram, testi funkcija avtonomnega živcevja, test z nagibno mizo, anksiolitiki.
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17692 |
Franci Benko |
|
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
0 |
| 2. |
01974 |
dr. Anton Grad |
Srce in ožilje |
Vodja |
2000 - 2002 |
289 |
| 3. |
10679 |
mag. Bernard Meglič |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
135 |
| 4. |
06010 |
dr. Matjaž Šinkovec |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
261 |
| 5. |
10592 |
dr. Viktor Švigelj |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
218 |
| 6. |
17693 |
Anka Žekš |
|
Raziskovalec |
2000 - 2002 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Sinkopa je prehodna in popolna izguba zavesti in posturalnega tonusa s spontanim in popolnim okrevanjem po nekaj sekundah oziroma minutah. Kljub temu, da je pogost zdravstveni problem, saj ocenjujejo, da kar 20% odraslih tekom življenja doživi sinkopo, pa etiopatogeneza sinkope ni razjasnjena. Vedno vec je dokazov o vpletenosti avtonomnega živcevja, a ni jasno, kateri del, simpaticno ali parasimpaticno živcevje, ima prevladujoco vlogo v posameznih fazah sinkope. Študij geneze sinkope je postal možen šele v zadnjih letih, ko so razvili test z nagibno mizo in racunalniško podprto spremljanje hemodinamskih parametrov med izzvano sinkopo. Menimo, da bi s pomocjo spektralne analize variabilnosti srcne frekvence in nekaterih drugih testov lahko locili posamezne komponente avtonomnega živcevja in opredelili vlogo simpaticnega živcevja v sami genezi sinkope. V ta namen bodo preucili skupine bolnikov, pri katerih naj bi bilo že primarno moteno delovanje simpaticnega živcevja: a) pri bolnikih z ortostatsko tahikardijo, b) pri družinskih z znaki napredujoce sinoatrijske in nodoventrikularne bolezni z motnjami srcnega ritma, sinkopo in nenadno smrtjo ter c) pri bolnikih z aortno stenozo in sinkopo. Pri vseh bolnikih bomo spremljali tudi repolarizacijske spremembe v elektrokardiogramu med sinkopo.
