Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vloga simpaticnega zivcevja v etiopatogenezi sinkope

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.03.00  Medicina  Nevrobiologija   

Koda Veda Področje
B640  Biomedicinske vede  Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija 
Ključne besede
avtonomno živcevje, sinkopa, ortostatska tahikardija, aortna stenoza, familiarna kardiomiopatija, elektrokardiogram, testi funkcija avtonomnega živcevja, test z nagibno mizo, anksiolitiki.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  17692  Franci Benko    Raziskovalec  2000 - 2002 
2.  01974  dr. Anton Grad  Srce in ožilje  Vodja  2000 - 2002  289 
3.  10679  mag. Bernard Meglič  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  135 
4.  06010  dr. Matjaž Šinkovec  Srce in ožilje  Raziskovalec  2000 - 2002  260 
5.  10592  dr. Viktor Švigelj  Nevrobiologija  Raziskovalec  2000 - 2002  217 
6.  17693  Anka Žekš    Raziskovalec  2000 - 2002 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  76.699 
Povzetek
Sinkopa je prehodna in popolna izguba zavesti in posturalnega tonusa s spontanim in popolnim okrevanjem po nekaj sekundah oziroma minutah. Kljub temu, da je pogost zdravstveni problem, saj ocenjujejo, da kar 20% odraslih tekom življenja doživi sinkopo, pa etiopatogeneza sinkope ni razjasnjena. Vedno vec je dokazov o vpletenosti avtonomnega živcevja, a ni jasno, kateri del, simpaticno ali parasimpaticno živcevje, ima prevladujoco vlogo v posameznih fazah sinkope. Študij geneze sinkope je postal možen šele v zadnjih letih, ko so razvili test z nagibno mizo in racunalniško podprto spremljanje hemodinamskih parametrov med izzvano sinkopo. Menimo, da bi s pomocjo spektralne analize variabilnosti srcne frekvence in nekaterih drugih testov lahko locili posamezne komponente avtonomnega živcevja in opredelili vlogo simpaticnega živcevja v sami genezi sinkope. V ta namen bodo preucili skupine bolnikov, pri katerih naj bi bilo že primarno moteno delovanje simpaticnega živcevja: a) pri bolnikih z ortostatsko tahikardijo, b) pri družinskih z znaki napredujoce sinoatrijske in nodoventrikularne bolezni z motnjami srcnega ritma, sinkopo in nenadno smrtjo ter c) pri bolnikih z aortno stenozo in sinkopo. Pri vseh bolnikih bomo spremljali tudi repolarizacijske spremembe v elektrokardiogramu med sinkopo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno