Projekti / Programi
Vključenost nevropeptida PACAP v Alzheimerjevo bolezen in depresijo: postmortem študija človeških možganov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
Javno duševno zdravje, Alzheimerjeva bolezen, depresija, staranje prebivalstva, nevrodegenerativne bolezni, družbeni problem, stiska, možganska obolenja, pomoč, razvijanje potencialnih terapij, celovit pristop k resevanju družbenega problema
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13310 |
dr. Gorazd Drevenšek |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
333 |
| 2. |
55045 |
Zala Slabe |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
10 |
| 3. |
52101 |
dr. Dick Frans Swaab |
Nevrobiologija |
Vodja |
2020 - 2023 |
236 |
| 4. |
21503 |
dr. Maja Zorović |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
72 |
| 5. |
08289 |
dr. Marko Živin |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
237 |
Organizacije (1)
Povzetek
Adenilat ciklazo aktivirajoči peptid hipofize (Pituitary Adenylate Cyclase-Activating Polypeptide - PACAP) je vključen v stresni odziv in domnevno igra ključno vlogo pri motnjah razpoloženja in nevrodegeneraciji. Pri glodalcih se PACAP izraža in sprošča v številnih možganskih področjih in se lahko veže na več receptorjev. O nevropeptidu PACAP v človeških možganih ni mnogo podatkov ni na voljo. V človeških možganih bomo po pridobitvi tkiv po obdukciji z imunocitokemičnimi tehnikami ugotavljali lokalizacijo nevropeptida PACAP po celotnem hipotalamusu. Nato bomo v paraventrikularnem jedru (PVN) hipotalamusa, gonilu stresnega odziva, merili spremembo količine PACAP-a pri veliki depresivni motnji (angl. Major depressive disorder- MDD) in bipolarni motnji (angl. Bipolar disorder- BD) v primerjavi z izbranimi kontrolnimi bolniki brez navedenih bolezni. Poleg tega bomo pri eni skupini bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo z in brez depresije določili stopnjo izraženosti nevropeptida PACAP v PVN. Prav tako bomo s qPCR metodo v prefrontalni skorji (PFC), ki je eno glavnih mest sproščanja tega nevropeptida v možganih, določili spremembe v ekspresiji receptorjev PACAP, PAC1, VPAC1, VPAC2 in CD38 pri bolnikih z depresivno in bipolarno motnjo. Študijo bomo pričeli s sistematičnim imunocitokemijskim določanjem porazdelitve celic, vlaken in terminalov nevropeptida PACAP v hipotalamusu. Nato bomo s kvantitativnimi spremembami imunocitokemije določali vrednosti izražanja PACAP-a v PVN pri bolnikih MDD in BD. Poleg tega bomo ugotavljali spremembe v izraženosti PACAP-a v PVN pri skupini bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (AB) z depresivno motnjo in brez nje. Poleg tega bomo s qPCR določili spremembe v PACAP-u in njegovih receptorjih na območju PFC v MDD in BD. Posebno pozornost bomo namenili morebitni prisotnosti razlike med spoloma ter psihotičnimi simptomi in samomoru. Glede na predhodne raziskave smo si pri raziskovalnem delu na postmortem vzorcih hipotalamusa zastavili naslednje hipoteze: 1. Pri obarvanju človeškega vzorca zajčjimi protitelesom anti-PACAP-38 (T-4473) bodo obarvanja prisotna v PVN-ju hipotalamusa. 2. Med moškimi in ženskami bodo prisotne razlike v imunocitokemijskem (ICC) obarvanju, ženske naj bi imele v PVN-ju prisotnega več nevropeptida PACAP. 3. Pri postmortem vzorcih bolnikov z depresivno motnjo (ang. major depressive disorder) bo prisotno intenzivnejše obarvanje kot pri kontrolnih bolnikih, pri čemer je pričakovano, da bo obarvanje močnejše oziroma intenzivnejše pri bolnicah z depresivno motnjo. 4. Med kontrolnimi bolniki in bolniki z bipolarno motnjo bodo prisotne razlike v obarvanju, pri slednjih bo stopnja obarvanja višja, najvišja stopnja obarvanja v PVN-ju pa bo pri bolnicah z bipolarno motnjo. 5. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki so imeli depresivno motnjo, bo večje izraženosti nevropeptida PACAP. 6. Pri Alzheimerjevih bolnikih, ki niso imeli depresivne motnje, bo izraženost nevropeptida PACAP nižja. 7. Pričakuje se, da bo stopnja izraženosti nevropeptida PACAP nižja pri kontrolnih bolnikih v primerjavi z Alzheimerjevimi bolniki z in brez depresivne motnje. Pričakovani rezultati: Pričakujemo, da bodo naši rezultati podpirali ključno vlogo PACAP-a pri nevrodegeneraciji in motnjah razpoloženja ali preko stimulacije HPA osi ali z aktivacijo nevronov, ki vsebujejo kortikotropin sproščujoč hormon (CRH). PACAP je lahko nova terapevtska tarča za preprečevanje nevrodegeneracije, zdravljenje motenj razpoloženja, zlasti BD in depresije pri AD.
