Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Bradikininski angioedem: novi biološki označevalci in genetska predispozicija

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
Angioedem, bradikinin, biološki označevalci, genetska predispozicija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  25169  dr. Urška Bidovec Stojkovič  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2022 - 2023  106 
2.  53537  Ajda Demšar Luzar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  11 
3.  36808  dr. Aljaž Gaber  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2022 - 2023  81 
4.  38369  Ines Hasanović  Mikrobiologija in imunologija  Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
5.  34101  dr. Ana Koren  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  87 
6.  22807  dr. Peter Korošec  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  711 
7.  10921  dr. Mitja Košnik  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2020 - 2023  1.561 
8.  37493  dr. Urša Kovač  Metabolne in hormonske motnje  Mladi raziskovalec  2020  25 
9.  03422  dr. Brigita Lenarčič  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2021  338 
10.  22459  dr. Tadeja Režen  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  235 
11.  29300  dr. Matija Rijavec  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2020 - 2023  281 
12.  06013  dr. Damjana Rozman  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  887 
13.  36479  dr. Julij Šelb  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  117 
14.  39238  Romana Vantur Setnikar  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2021  16 
15.  25317  dr. Mihaela Zidarn  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2020 - 2023  443 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.064 
2.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.182 
3.  1613  Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik  Golnik  1190997  7.104 
Povzetek
Angioedem (AE) je bolezen, za katero je značilen nenaden pojav lokalizirane otekline podkožja ali sluznic. Nastane kot posledica vazodilatacije in povečane permeabilnosti žil. Klinična slika zajema otekanje obraza, vek, ustnic, grla, jezika, spolovil in gastrointestinalnega trakta. AE se pogosto pojavlja skupaj z urtikarijo oz. koprivnico. Če se ponavljajoč AE razvije brez izrazite urtikarije, ima tak bolnik izolirani/primarni AE. Po ocenah, naj bi bila prevalenca, da bo posameznik doživel vsaj eno izolirani AE v življenju celo do 10 %3. V veliki meri (okrog 70 %) je bolezen posredovana z mediatorji mastocitov, kot je histamin (histaminergični AE, H-AE). Za zdravljenje se uporabljajo antihistaminiki in kortikosteroidi. V pomembnem deležu (okrog 30 %) pa je bolezen posredovana preko bradikinina (bradikininski angioedem, Bk-AE), na kar se osredotoča omenjeni projekt. Bk vpliva na vazodilatacijo in povečano propustnost kapilar. Motnje v uravnavanju metabolizma Bk vodijo do različnih vrst pridobljenih in dednih (hereditarnih) ponavljajočih se AE, ki se ne odzivajo na antihistaminike in kortikosteroide. Za zdravljenje se uporabljajo terapije, ki vplivajo na pot Bk. Kar 50 % bolnikov z AE ima napačno postavljeno diagnozo. Največjo oviro predstavlja ravno razlikovanje med alergijskim (H-AE) in ne-alergijskim AE (Bk-AE). Pogosto poteče veliko časa od pojava simptomov do postavitve pravilne diagnoze. Če bolniki z AE niso zdravljeni, oziroma niso zdravljeni pravilno, so lahko otekanja pogosta, kar zelo poslabša kvaliteto življenja. Bolniki, so zaradi simptomov omejeni več tednov na leto, kar predstavlja tudi velik ekonomski problem. Najbolj zaskrbljujoč je AE grla, saj lahko napačno zdravljenje vodi do smrti zaradi zadušitve. Ker različne vrste AE, do katerih pride zaradi različnih vzrokov, zahtevajo drugačno zdravljenje, je postavitev pravilne diagnoze ključnega pomena za preprečitev nadaljnjega trpljenja teh bolnikov. Razlikovanje med Bk-AE od H-AE, ostaja najpomembnejši in zelo pogost problem, s katerim se zdravniki soočajo, med klinično obravnavo AE, saj je razlikovanje zelo omejeno zaradi pomanjkanja diagnostičnih testov2. Diagnoza je zato pogosto postavljena z izključitvijo drugih, alternativnih diagnoz, kar je, kot že omenjeno, povezano z napačno in zapoznelo postavitvijo diagnoze. Projekt nam bo omogočil določiti klinično uporabne biološke označevalce za razlikovanje med Bk-AE in H-AE. Tako bomo lahko izbrali bolnike, katerim bo koristilo zdravljenje s tarčno terapijo, ki vpliva na pot Bk. Velik del projekta bo usmerjen k identifikaciji genetske predispozicije in dejavnikov, ki vplivajo na različno izražanje bolezni pri Bk-AE, kar nam bo pomagalo pri boljšem razumevanju osnovnih mehanizmov. S tem pa nam bo omogočeno boljše razumevanje in spremljanje bolnikov z AE. V projektu bomo izvedli več med seboj povezanih aktivnosti, ki bodo razdeljene na različne konceptualno podobne dele (delovne pakete, WP). Zajemali bodo vključitev bolnikov in celovito klinično opredelitev, kateri bo sledilo odkrivanje in validacija klinično uporabnih bioloških označevalcev za razlikovanje med Bk-AE in H-AE (WP1 in WP2). To nam bo omogočilo izbrati bolnike, katerih tarčno zdravljenje vpliva na pot Bk. Velik del projekta bo usmerjen k identifikaciji genetskih dejavnikov oz. genetske predispozicije za Bk-AE (WP3 in WP4) ter dejavnikov, ki vplivajo na različno izražanje bolezni (WP5), z uporabo različnih dopolnjujočih se strategij in metod. Temu bo sledila tudi osnovna funkcionalna karakterizacija (WP6) novo identificiranih različic (v znanih s HAE povezanih genih in v novo odkritih genih). Končni cilj projekta je identifikacija biokemijskih označevalcev in genetske predispozicije, vključno z genetskimi dejavniki, ki vplivajo na izražanje Bk-AE, kar nam bo pomagalo pri boljšem razumevanju osnovnih mehanizmov bolezni. S tem pa nam bo omogočeno boljše spremljanje bolnikov z AE
Zgodovina ogledov
Priljubljeno