Projekti / Programi
Bradikininski angioedem: novi biološki označevalci in genetska predispozicija
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Angioedem, bradikinin, biološki označevalci, genetska predispozicija
Raziskovalci (15)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
25169 |
dr. Urška Bidovec Stojkovič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
106 |
| 2. |
53537 |
Ajda Demšar Luzar |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
11 |
| 3. |
36808 |
dr. Aljaž Gaber |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
81 |
| 4. |
38369 |
Ines Hasanović |
Mikrobiologija in imunologija |
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
0 |
| 5. |
34101 |
dr. Ana Koren |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
87 |
| 6. |
22807 |
dr. Peter Korošec |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
712 |
| 7. |
10921 |
dr. Mitja Košnik |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
1.561 |
| 8. |
37493 |
dr. Urša Kovač |
Metabolne in hormonske motnje |
Mladi raziskovalec |
2020 |
25 |
| 9. |
03422 |
dr. Brigita Lenarčič |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
338 |
| 10. |
22459 |
dr. Tadeja Režen |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
235 |
| 11. |
29300 |
dr. Matija Rijavec |
Mikrobiologija in imunologija |
Vodja |
2020 - 2023 |
281 |
| 12. |
06013 |
dr. Damjana Rozman |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
887 |
| 13. |
36479 |
dr. Julij Šelb |
Onkologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
117 |
| 14. |
39238 |
Romana Vantur Setnikar |
Mikrobiologija in imunologija |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2021 |
16 |
| 15. |
25317 |
dr. Mihaela Zidarn |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
443 |
Organizacije (3)
Povzetek
Angioedem (AE) je bolezen, za katero je značilen nenaden pojav lokalizirane otekline podkožja ali sluznic. Nastane kot posledica vazodilatacije in povečane permeabilnosti žil. Klinična slika zajema otekanje obraza, vek, ustnic, grla, jezika, spolovil in gastrointestinalnega trakta. AE se pogosto pojavlja skupaj z urtikarijo oz. koprivnico. Če se ponavljajoč AE razvije brez izrazite urtikarije, ima tak bolnik izolirani/primarni AE. Po ocenah, naj bi bila prevalenca, da bo posameznik doživel vsaj eno izolirani AE v življenju celo do 10 %3. V veliki meri (okrog 70 %) je bolezen posredovana z mediatorji mastocitov, kot je histamin (histaminergični AE, H-AE). Za zdravljenje se uporabljajo antihistaminiki in kortikosteroidi. V pomembnem deležu (okrog 30 %) pa je bolezen posredovana preko bradikinina (bradikininski angioedem, Bk-AE), na kar se osredotoča omenjeni projekt. Bk vpliva na vazodilatacijo in povečano propustnost kapilar. Motnje v uravnavanju metabolizma Bk vodijo do različnih vrst pridobljenih in dednih (hereditarnih) ponavljajočih se AE, ki se ne odzivajo na antihistaminike in kortikosteroide. Za zdravljenje se uporabljajo terapije, ki vplivajo na pot Bk. Kar 50 % bolnikov z AE ima napačno postavljeno diagnozo. Največjo oviro predstavlja ravno razlikovanje med alergijskim (H-AE) in ne-alergijskim AE (Bk-AE). Pogosto poteče veliko časa od pojava simptomov do postavitve pravilne diagnoze. Če bolniki z AE niso zdravljeni, oziroma niso zdravljeni pravilno, so lahko otekanja pogosta, kar zelo poslabša kvaliteto življenja. Bolniki, so zaradi simptomov omejeni več tednov na leto, kar predstavlja tudi velik ekonomski problem. Najbolj zaskrbljujoč je AE grla, saj lahko napačno zdravljenje vodi do smrti zaradi zadušitve. Ker različne vrste AE, do katerih pride zaradi različnih vzrokov, zahtevajo drugačno zdravljenje, je postavitev pravilne diagnoze ključnega pomena za preprečitev nadaljnjega trpljenja teh bolnikov. Razlikovanje med Bk-AE od H-AE, ostaja najpomembnejši in zelo pogost problem, s katerim se zdravniki soočajo, med klinično obravnavo AE, saj je razlikovanje zelo omejeno zaradi pomanjkanja diagnostičnih testov2. Diagnoza je zato pogosto postavljena z izključitvijo drugih, alternativnih diagnoz, kar je, kot že omenjeno, povezano z napačno in zapoznelo postavitvijo diagnoze. Projekt nam bo omogočil določiti klinično uporabne biološke označevalce za razlikovanje med Bk-AE in H-AE. Tako bomo lahko izbrali bolnike, katerim bo koristilo zdravljenje s tarčno terapijo, ki vpliva na pot Bk. Velik del projekta bo usmerjen k identifikaciji genetske predispozicije in dejavnikov, ki vplivajo na različno izražanje bolezni pri Bk-AE, kar nam bo pomagalo pri boljšem razumevanju osnovnih mehanizmov. S tem pa nam bo omogočeno boljše razumevanje in spremljanje bolnikov z AE. V projektu bomo izvedli več med seboj povezanih aktivnosti, ki bodo razdeljene na različne konceptualno podobne dele (delovne pakete, WP). Zajemali bodo vključitev bolnikov in celovito klinično opredelitev, kateri bo sledilo odkrivanje in validacija klinično uporabnih bioloških označevalcev za razlikovanje med Bk-AE in H-AE (WP1 in WP2). To nam bo omogočilo izbrati bolnike, katerih tarčno zdravljenje vpliva na pot Bk. Velik del projekta bo usmerjen k identifikaciji genetskih dejavnikov oz. genetske predispozicije za Bk-AE (WP3 in WP4) ter dejavnikov, ki vplivajo na različno izražanje bolezni (WP5), z uporabo različnih dopolnjujočih se strategij in metod. Temu bo sledila tudi osnovna funkcionalna karakterizacija (WP6) novo identificiranih različic (v znanih s HAE povezanih genih in v novo odkritih genih). Končni cilj projekta je identifikacija biokemijskih označevalcev in genetske predispozicije, vključno z genetskimi dejavniki, ki vplivajo na izražanje Bk-AE, kar nam bo pomagalo pri boljšem razumevanju osnovnih mehanizmov bolezni. S tem pa nam bo omogočeno boljše spremljanje bolnikov z AE
