Projekti / Programi
Novi postopki obdelave biomimetičnih vaskularnih vsadkov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
nanostruktura, biomimetične površine, hemokompatibilnost, žilne opornice, titanove zlitine, obdelava površin, plinska plazma, biokompatibilnost
Raziskovalci (18)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
34541 |
dr. Metka Benčina |
Materiali |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
81 |
| 2. |
52566 |
dr. Darja Božič |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2020 |
67 |
| 3. |
53529 |
Jernej Ekar |
Elektronske komponente in tehnologije |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
44 |
| 4. |
04634 |
dr. Aleš Iglič |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
977 |
| 5. |
28480 |
dr. Ita Junkar |
Medicina |
Vodja |
2020 - 2023 |
289 |
| 6. |
15703 |
dr. Janez Kovač |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
686 |
| 7. |
28845 |
dr. Katja Lakota |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
248 |
| 8. |
36461 |
dr. Luka Mesarec |
Fizika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
63 |
| 9. |
28467 |
dr. Samo Penič |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
119 |
| 10. |
33326 |
dr. Gregor Primc |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
274 |
| 11. |
53323 |
Anna Romolo |
|
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
46 |
| 12. |
53463 |
dr. Pia Starič |
Medicina |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
53 |
| 13. |
57380 |
dr. Szymon Starzonek |
Sistemi in kibernetika |
Raziskovalec |
2023 |
37 |
| 14. |
13601 |
dr. Matija Tomšič |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
767 |
| 15. |
17622 |
Janez Trtnik |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
18 |
| 16. |
20048 |
dr. Alenka Vesel |
Elektronske komponente in tehnologije |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
701 |
| 17. |
34203 |
dr. Ekaterina Yurieva Gongadze |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
73 |
| 18. |
24206 |
dr. Polona Žigon |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
178 |
Organizacije (3)
Povzetek
Novi postopki obdelave biomimetičnih vaskularnih vsadkov Bolezni srca in ožilja povzročajo na milijone smrti po vsem svetu in predstavljajo resno breme zdravstvene oskrbe. Zdravljenje obolelih krvnih žil poteka z minimalno invazivnim načinom, ki predstavlja vstavitev razširljivega cevastega stenta. Vaskularni stenti so že rešili nešteto življenj, žal pa njihove površinske lastnosti še zdaleč niso optimalne. Zato so bila številna raziskovalna prizadevanja usmerjena v optimizacijo njegove površinske učinkovitosti. Tako so bile razvite različne strateške prevleke, da bi izboljšali površinske lastnosti, tako imenovanih stentov iz golih kovin (bare metal stents - BMS) in razvila se je nova generacija stentov za izločanje zdravil (drug eluting stents - DES). Glavna gonilna sila je bila zmanjševanje hitre proliferiracije gladkih mišičnih celic (smooth muscle cell - SMC), kar je povezano z zožitvijo stene žil- restenozo (restenoza se pojavi pri 30-50%). Kmalu je postalo očitno, da DES tega vprašanja ne morejo popolnoma rešiti, saj na žalost prevleke zavirajo rast gladkih mišičnih celic (SMC), žal pa je bila tudi zavirana rast endotelijskih celic (EC), kar je povečalo tveganje za trombozo. Od takrat se izvajajo različni poskusi za izboljšanje površinske učinkovitosti žilnih opornic, žal pa so bila narejena le postopna izboljšanja. Zgoraj navedena vprašanja jasno kažejo, da je treba iskati nove strateške površinske obdelave. Zato cilj predlaganega projekta usmerja to vprašanje predvsem zato, ker so predlagani novi pristopi za površinsko obdelavo, ki temeljijo na biomimetičnih površinah, navdihnjene iz narave in bodo izdelane s kombinacijo novih tehnik obdelave površin; obdelava s plinsko plazmo, hidrotermalna obdelava in plazemska anodizacija, kjer se bo uporabljal atmosferski plazemski curek. Prva dva pristopa se bosta uporabljala v kombinaciji, medtem, ko je plazemska anodizacija nov postopek in se lahko uporablja samostojno ali v kombinaciji s plinsko plazmo. Glavni cilj je pridobiti nanostrukturne površine, ki usmerjajo različne celice in lahko spodbujajo rast določenih vrst celic nad ostalimi celicami. Površinska obdelava z visoko reaktivno plazmo bo uporabljena za optimizacijo visokokakovostnih oksidnih plasti na površini titana, za izboljšanje biološkega odziva in korozijske odpornosti. Glavni cilji projekta so: i.) Izdelava nanostrukturno-biomimetičnih površin (hidrotermalna obdelava (hydrothermal treatment - HT) ali plazemska anodizacija) titanove zlitine, ki ji sledi površinska modifikacija s plinsko plazmo. ii.) Modifikacija površine s plinsko plazmo, ki ji sledi izdelava nanostrukturno - biomimetičnih površin (hidrotermalna obdelava (HT) ali plazemska anodizacija). Plazemska anodizacija, ki je nov pristop, bo preučena kot enostopenjski postopek, saj bo lahko hkrati omogočila nanostrukturiranje in spreminjanje površin. iii.) Optimiziranje parametrov za izdelavo nanostrukturiranih-biomimetičnih površin v smislu optimalnih postopkov obdelave in pogojev obdelave, ki se uporabljajo za pridobitev želene nanotopografije, mehanske stabilnosti, korozijske odpornosti in biološkega odziva. iv.) Vrednotenje različnih pristopov; njihove razlike v nanotopografijah in kemijski sestavi, glede in vitro biološkega odziva s SMC, EC in polno krvjo ter možnost komercialne uporabe.
