Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vloga androgenov pri hormonsko odvisnih boleznih: pomen za diagnostiko in zdravljenje

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   

Koda Veda Področje
3.02  Medicinske in zdravstvene vede  Klinična medicina 
Ključne besede
rak endometrija, rak jajčnikov, intrakrino delovanje, androgeni, 11-oksiandrogeni, 11-keto-testosteron, 11-ketodihidrotestosteron, diagnostični, prognostični, biokemijski označevalci
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  13983  dr. Snježana Frković Grazio  Onkologija  Raziskovalec  2020 - 2023  212 
2.  55074  Marija Gjorgoska  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023  42 
3.  53995  Eva Hafner  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2020 - 2022  22 
4.  39347  dr. Marko Hojnik  Onkologija  Raziskovalec  2020  19 
5.  38540  Špela Kos    Raziskovalec  2020 - 2023 
6.  11699  dr. Tea Lanišnik Rižner  Metabolne in hormonske motnje  Vodja  2020 - 2023  580 
7.  10691  dr. Joško Osredkar  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023  1.309 
8.  38391  dr. Renata Pavlič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  40 
9.  54587  Boštjan Pirš  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2022  33 
10.  22459  dr. Tadeja Režen  Nevrobiologija  Raziskovalec  2020 - 2023  246 
11.  34259  dr. Maša Sinreih  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  88 
12.  21362  dr. Špela Smrkolj  Reprodukcija človeka  Raziskovalec  2020 - 2023  304 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0381  Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta  Ljubljana  1627066  48.742 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.953 
Povzetek
Od hormonov odvisne oblike raka, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov se pojavljajo kar pri 2,7 milijonih žensk/leto in vodijo do 22 % z rakom povezanih smrti/leto. Rak endometrija predstavlja najpogostejši ginekološki rak, rak jajčnika pa ima največjo smrtnost med hormonsko odvisnimi raki. V razvitem svetu se pojavnost teh dveh rakov povečuje iz leta v leto. Od hormonov odvisne oblike raka se najpogosteje pojavljajo pri ženskah po menopavzi in so tako odvisne od lokalne sinteze aktivnih steroidnih hormonov. Trenutno spremenjeni mehanizmi delovanja steroidnih hormonov pri teh boleznih niso povsem pojasnjeni, najmanj pa je razjasnjena vpletenost androgenov. Do sedaj objavljeni podatki o vlogi androgenov si vsaj navidez nasprotujejo: epidemiološke študije povezujejo povišane koncentracije androgenov z večjo verjetnostjo razvoja raka endometrija, medtem ko študije v celičnih linijah kažejo, da androgeni zavirajo proliferacijo celic. V primeru raka jajčnikov so zadnji epidemiološki podatki razkrili razlike v povezavi med androgeni in različnimi histološkimi tipi raka jajčnikov; rak jajčnika visokega gradusa naj bi bil tako povezan z nižjimi koncentracijami androgenov. V nasprotju s temi študijami pa so raziskave v celičnih linijah nakazale, da androgeni stimulirajo proliferacijo celic in kemorezistenco. Zaradi teh nasprotujočih podatkov so pri raku endometrija in raku jajčnikov nujne nadaljnje študije lokalne biosinteze in delovanja androgenov pri teh . Pri ženskah po menopavzi se androgeni tvorijo v jajčnikih, nadledvični žlezi in v vrsti perifernih tkiv. Androgeni se lahko sintetizirajo tudi v rakavem tkivu iz prekurzorskih molekul dehidroepiandrosteron-sulfata (DHEA-S), DHEA in androstendiona v klasični in alternativni poti sinteze, s pomočjo vrste encimov, sulfataze (STS), 3beta-hidroksisteroid dehidrogenaze (HSD3B1, HSD3B2), aldo-keto reduktaze 1C3 (AKR1C3) in 5alfa-reduktaze (SRD5A1, SRD5A2, SRD5A3). Poleg klasičnih androgenov nadledvična žleza tvori tudi 11-oksiandrogene, ki se lahko v perifernih tkivih s pomočjo encimov 11beta-hidroksisteroid dehidrogenaze (HSD11B2), AKR1C3 in SRD5A encimov pretvorijo v aktivna androgena, 11-ketotestosteron in 11-ketodihidrotestosteron. Sinteze teh aktivnih 11-oksiandrogenov v rakavem tkivu do sedaj še niso proučevali. Cilji predlaganega projekta so: 1. proučiti biosintezo, metabolizem in delovanje androgenov v modelnih celičnih linijah in tkivu endometrija in jajčnikov; 2. raziskati diagnostični in prognostični pomen 11-oksiandrogenov z določanjem koncentracije teh androgenov v krvi in rakavem tkivu bolnic z rakom endometrija in rakom jajčnikov in kontrolnih bolnic. Zastavljene cilje bomo dosegli s pristopi netarčne in tarčne transkriptomike in tarčne metabolomike. Izvirnost predlaganega projekta predstavljajo: 1. določitev profila androgenov pri raku endometrija in raku jajčnikov, s povdarkom na 11-oksiandrogenih; 2. ocena diagnostičnega in prognostičnega potenciala 11-oksiandrogenov in 3. razjasnitev povezav med delovanjem androgenov in kemorezistenco. Z raziskavami želimo prispevati k razumevanju delovanja androgenov pri raku endometrija in jajčnikov in povezave androgenov z mehanizmi kemorezistence, in posredno k opredelitvi novih tarč za zdravljenje in novih diagnostičnih/prognostičnih označevalcev teh dveh oblik raka. Raziskovalni projekt bo potekal v sodelovanju med Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, »University of Birmingham«, Anglija in »University of Tartu«, Estonija.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno