Projekti / Programi
Vloga androgenov pri hormonsko odvisnih boleznih: pomen za diagnostiko in zdravljenje
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.07.00 |
Medicina |
Metabolne in hormonske motnje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
rak endometrija, rak jajčnikov, intrakrino delovanje, androgeni, 11-oksiandrogeni, 11-keto-testosteron, 11-ketodihidrotestosteron, diagnostični, prognostični, biokemijski označevalci
Raziskovalci (12)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13983 |
dr. Snježana Frković Grazio |
Onkologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
212 |
| 2. |
55074 |
Marija Gjorgoska |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
35 |
| 3. |
53995 |
Eva Hafner |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
22 |
| 4. |
39347 |
dr. Marko Hojnik |
Onkologija |
Raziskovalec |
2020 |
19 |
| 5. |
38540 |
Špela Kos |
|
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
0 |
| 6. |
11699 |
dr. Tea Lanišnik Rižner |
Metabolne in hormonske motnje |
Vodja |
2020 - 2023 |
574 |
| 7. |
10691 |
dr. Joško Osredkar |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
1.306 |
| 8. |
38391 |
dr. Renata Pavlič |
Biokemija in molekularna biologija |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2022 |
38 |
| 9. |
54587 |
Boštjan Pirš |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
32 |
| 10. |
22459 |
dr. Tadeja Režen |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
235 |
| 11. |
34259 |
dr. Maša Sinreih |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
87 |
| 12. |
21362 |
dr. Špela Smrkolj |
Reprodukcija človeka |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
303 |
Organizacije (2)
Povzetek
Od hormonov odvisne oblike raka, kot so rak dojk, rak endometrija in rak jajčnikov se pojavljajo kar pri 2,7 milijonih žensk/leto in vodijo do 22 % z rakom povezanih smrti/leto. Rak endometrija predstavlja najpogostejši ginekološki rak, rak jajčnika pa ima največjo smrtnost med hormonsko odvisnimi raki. V razvitem svetu se pojavnost teh dveh rakov povečuje iz leta v leto. Od hormonov odvisne oblike raka se najpogosteje pojavljajo pri ženskah po menopavzi in so tako odvisne od lokalne sinteze aktivnih steroidnih hormonov. Trenutno spremenjeni mehanizmi delovanja steroidnih hormonov pri teh boleznih niso povsem pojasnjeni, najmanj pa je razjasnjena vpletenost androgenov. Do sedaj objavljeni podatki o vlogi androgenov si vsaj navidez nasprotujejo: epidemiološke študije povezujejo povišane koncentracije androgenov z večjo verjetnostjo razvoja raka endometrija, medtem ko študije v celičnih linijah kažejo, da androgeni zavirajo proliferacijo celic. V primeru raka jajčnikov so zadnji epidemiološki podatki razkrili razlike v povezavi med androgeni in različnimi histološkimi tipi raka jajčnikov; rak jajčnika visokega gradusa naj bi bil tako povezan z nižjimi koncentracijami androgenov. V nasprotju s temi študijami pa so raziskave v celičnih linijah nakazale, da androgeni stimulirajo proliferacijo celic in kemorezistenco. Zaradi teh nasprotujočih podatkov so pri raku endometrija in raku jajčnikov nujne nadaljnje študije lokalne biosinteze in delovanja androgenov pri teh . Pri ženskah po menopavzi se androgeni tvorijo v jajčnikih, nadledvični žlezi in v vrsti perifernih tkiv. Androgeni se lahko sintetizirajo tudi v rakavem tkivu iz prekurzorskih molekul dehidroepiandrosteron-sulfata (DHEA-S), DHEA in androstendiona v klasični in alternativni poti sinteze, s pomočjo vrste encimov, sulfataze (STS), 3beta-hidroksisteroid dehidrogenaze (HSD3B1, HSD3B2), aldo-keto reduktaze 1C3 (AKR1C3) in 5alfa-reduktaze (SRD5A1, SRD5A2, SRD5A3). Poleg klasičnih androgenov nadledvična žleza tvori tudi 11-oksiandrogene, ki se lahko v perifernih tkivih s pomočjo encimov 11beta-hidroksisteroid dehidrogenaze (HSD11B2), AKR1C3 in SRD5A encimov pretvorijo v aktivna androgena, 11-ketotestosteron in 11-ketodihidrotestosteron. Sinteze teh aktivnih 11-oksiandrogenov v rakavem tkivu do sedaj še niso proučevali. Cilji predlaganega projekta so: 1. proučiti biosintezo, metabolizem in delovanje androgenov v modelnih celičnih linijah in tkivu endometrija in jajčnikov; 2. raziskati diagnostični in prognostični pomen 11-oksiandrogenov z določanjem koncentracije teh androgenov v krvi in rakavem tkivu bolnic z rakom endometrija in rakom jajčnikov in kontrolnih bolnic. Zastavljene cilje bomo dosegli s pristopi netarčne in tarčne transkriptomike in tarčne metabolomike. Izvirnost predlaganega projekta predstavljajo: 1. določitev profila androgenov pri raku endometrija in raku jajčnikov, s povdarkom na 11-oksiandrogenih; 2. ocena diagnostičnega in prognostičnega potenciala 11-oksiandrogenov in 3. razjasnitev povezav med delovanjem androgenov in kemorezistenco. Z raziskavami želimo prispevati k razumevanju delovanja androgenov pri raku endometrija in jajčnikov in povezave androgenov z mehanizmi kemorezistence, in posredno k opredelitvi novih tarč za zdravljenje in novih diagnostičnih/prognostičnih označevalcev teh dveh oblik raka. Raziskovalni projekt bo potekal v sodelovanju med Medicinsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, »University of Birmingham«, Anglija in »University of Tartu«, Estonija.
