Projekti / Programi
Psihopatologija in samomorilno vedenje mladih – vloga novih tehnologij pri pojavnosti stisk in nudenju pomoči
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.09.00 |
Medicina |
Psihiatrija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
psihopatologija, samomorilno vedenje, mladi, mediji, internet
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
32135 |
dr. Diego De Leo |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
Vodja |
2020 - 2023 |
414 |
| 2. |
53697 |
Vanja Gomboc |
Psihologija |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
55 |
| 3. |
53285 |
Anja Guzej |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2021 |
0 |
| 4. |
54847 |
Patricija Kerč |
Psihologija |
Raziskovalec |
2021 |
0 |
| 5. |
53208 |
Nina Krohne |
Psihologija |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
51 |
| 6. |
54851 |
Jar Žiga Marušič |
Psihologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
0 |
| 7. |
34313 |
dr. Tina Podlogar |
Psihiatrija |
Raziskovalec |
2021 - 2022 |
123 |
| 8. |
28757 |
dr. Vita Poštuvan |
Psihologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
468 |
Organizacije (1)
Povzetek
Samomor je eden najpogostejših vzrokov smrti v obdobju mladostništva. Med leti 2000 in 2018 je v Sloveniji zaradi samomora umrlo 183 mladostnikov (132 fantov in 51 deklet), starih med 10 in 19 let (NIJZ, 2019). Med mladostniki predstavljajo velik javno-zdravstveni problem tudi poskusi samomora. Zaradi razvojnih značilnosti so mladostniki ranljiva skupina za težave v duševnem zdravju ter razvoj psihopatologije. V današnjem času pa je pomembno v kontekstu njihove ranljivosti upoštevati še vsesplošno prisotnost novih medijev, ki lahko zaradi potencialne povezanosti s psihopatološkimi znaki in motnjami predstavlja dejavnik tveganja, obenem pa zaradi možnosti informiranja in nudenja različnih oblik pomoči posameznikom v stiski varovalni dejavnik, ki lahko pomaga na poti premagovanja težav v duševnem zdravju ali samomorilnih misli. V predlaganem projektu načrtujemo široko in hkrati poglobljeno raziskavo povezanosti značilnosti novih medijev (npr. načini uporabe, vsebine itd.) z vidiki duševnega zdravja in psihopatologije. Osredotočili se bomo na mladostnike, ki predstavljajo ranljivo skupino za pojavnost težav na tem področju, obenem pa tudi ranljivo skupino za neugodne vplive medijev in sodobnih tehnologij. Projekt bo vseboval naslednje delovne sklope: DS1 V delovnem sklopu 1 je predvidena organizacijska in administrativna podpora izvajanju projektnih aktivnosti. DS2 V prvem delu raziskave se bomo podrobneje posvetili raziskovanju neugodnih vplivov sodobnih tehnologij, ki jih bomo obravnavali predvsem v kontekstu razvoja psihopatologije ter samomorilnega vedenja oz. ideacije pri mladostnikih. S pomočjo vprašalnikov (DS2a) bomo preučili vlogo različnih načinov uporabe medijev pri razvoju tovrstnih težav ob sovplivanju drugih dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, vezanih na načine preživljanja prostega časa, starševska vedenja itd. Mladostniki v stiski so še zlasti ranljivi tudi zaradi številnih zadržkov pri iskanju pomoči, predvsem med odraslimi - starši in strokovnimi delavci. Njihov prvi vir pomoči so navadno vrstniki, vir informacij pa novi mediji oziroma internet. Zato bomo s poglobljenimi intervjuji (DS2b) raziskali, na kakšne načine mladostniki iščejo informacije ali pomoč v stiski na internetu ter kaj pri tem morda pogrešajo. DS3 V naslednjem delovnem sklopu se bomo osredotočili na vlogo mladih kot vratarjev sistema. S pomočjo spletnih vprašalnikov (DS3a) bomo preučili stališča in razmišljanja mladih glede možnosti preprečevanja samomora in iskanja pomoči v stiski. Z namenom raziskovanja nadaljnjih vidikov obravnavane problematike bomo izvedli še fokusne skupine (DS3b), s pomočjo katerih bomo nadgradili razumevanje tematike. DS4 Spoznanja bomo združili v skupno interpretacijo, ki nam bo omogočila celosten vpogled v (negativno in pozitivno) vlogo sodobnih tehnologij na področju duševnega zdravja oziroma suicidologije mladostnikov. Na podlagi spoznanj bomo oblikovali izhodišča za priporočila in intervencije, ki se skladajo z interesi, potrebami in željami mladostnikov oz. mladih. DS5 Spoznanja bomo diseminirali tako znanstveni kot tudi strokovni in splošni javnosti. Znanstveno in strokovno javnost bomo informirali skozi objavo znanstvenih in strokovnih člankov ter preko predstavitev na različnih kongresih, konferencah in seminarjih. Med splošno javnostjo se bomo posvetili predvsem staršem in mladim vratarjem sistema, katerim bomo glavna sporočila, ki bodo izhajala iz rezultatov študije, predstavili v obliki praktičnega priročnika s smernicami za bolj optimalno in varno rabo sodobnih tehnologij. Slednji bo predstavljal pomemben družbeni doprinos projekta v slovenskem prostoru. Raziskovalci imajo izkušnje z uspešno izvedbo podobnih projektov. Prav tako imajo vzpostavljeno dobro sodelovanje z izobraževalnimi institucijami v Sloveniji, kar zagotavlja izvedljivost predlaganega projekta.
