Projekti / Programi
Lymska borelioza, klopni meningoencefalitis, humana granulocitna erlihioza in druge okužbe pri ljudeh, ki jih prenašajo členonožci v Sl
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B510 |
Biomedicinske vede |
Infekcije |
členonožci, klopi, vročinske bolezni, lymska borelioza, Borrelia burgdoferi sensu latu, Borrelia burgdoferi sensu strictu, Borrelia afzelii, Borrelia garinii, patogeneza, diagnostika, zdravljenje, preprečevanje, humana granulocitna ehrlichioza, klopni memingoencefalitis
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni projekt obravnava predvsem lymsko boreliozo, v manjši meri pa tudi erlihiozo in klopni meningoencefalitis. Lymska borelioza je na severni zemeljski polobli najbolj pogosta bolezen pri ljudeh, ki jo prenašajo klopi. Podobno je tudi v Sloveniji; incidenca je celo med največjimi v Evropi. Ker je bolezen pri nas razmeroma dobro raziskana in pogosta, nam to omogoča trdno osnovo za nadaljne raziskave in za iskanje odgovorov na številna še nerešena vprašanja.
Ocenili bomo diagnostično vrednost intratekalne tvorbe borelijskih protiteles pri bolnikih z borelijsko okužbo osrednjega živčevja, iskali morebitno prizadetost osrednjega živčevja pri bolnikih z acrodermatitis chronica atrophicans in primerjali učinkovitost doksiciklina in ceftriaksona pri podskupini bolnikov, ki take prizadetosti ne bo imela. Primerjali bomo klinično sliko, laboratorijske izvide in etiologijo pri bolnikih z erythema migrans v odrasli in otroški dobi, klinične značilnosti bolnikov z zgodnjimi borelijskimi kožnimi spremembami, ki jih povzročata B. afzelii in B. garinii, kakor tudi klinične in laboratorijske ugotovitve pri nevroboreliozi, ki jo povzroča B. afzelii, s tisto, ki jo povzroča B. garinii. Iskali bomo morebitno prizadetost srca zgodaj v poteku lymske borelioze in preverili vpliv azitromicina na Q-T dobo. Pri bolnikih z erythema migrans, pri katerih bomo iz kože ali krvi osamili borelije in ki bodo imeli levkopenijo in trombocitopenijo, bomo preverili hipotezo o sočasni okuženosti s povzročitelji humane granulocitne erlihioze. Pri skupinah oseb, ki so različno izpostavljene klopom, bomo ugotavljali, ali so že bili v stiku s povzročitelji lymske borelioze, klopnega meningoencefalitisa, rikecijami in erlihijami in kako pogosto pride do takih okužb v poteku ene sezone. Podatke o okužbah z virusom klopnega meningoencefalitisa bomo primerjali z najdbami izpred 10 let in s tem skušali osvetliti morebitne spremembe epidemiološke situacije. Nadaljevali bomo z iskanjem vzrokov vročinskih bolezni, ki se pojavijo v prvih šestih tednih po vbodu klopa.
