Projekti / Programi
Nove domene neenakosti: Digitalni razkorak v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
ICILS, ePIRLS, digitalni razkorak, bralna pismenost na računalniku, računalniška in informacijska pismenost
Raziskovalci (9)
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt bo raziskoval »digitalni razkorak«, primerjal vrzeli v računalniški in informacijski pismenosti v Sloveniji v okviru Mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS), ki je bila izvedena leta 2013, in računalniško podprte Mednarodne raziskave bralne pismenosti (ePIRLS), ki je bila izvedena leta 2016. ICILS 2013 je obsežna študija, ki jo je koordiniralo Mednarodno združenje za vrednotenje izobraževalnih dosežkov (IEA) v 21 državah (izobraževalnih sistemih) po svetu, od tega v 12 evropskih izobraževalnih sistemih. Raziskava zbira podatke učencev, učiteljev in ravnateljev šol. Podatki vsebujejo rezultate računalniške in informacijske pismenosti skupaj z bogatimi podatki o kontekstu učenčevskih, učiteljskih in šolskih osebnih značilnosti, uporabnosti in odnosih do uporabe IKT v izobraževalne namene in v vsakdanjem življenju za reševanje problemov in organiziranje njihovega dela. Raziskava ePIRLS je računalniško podprta komponenta ocenjevanja bralne pismenosti, ki je del glavne študije PIRLS, ki se izvaja v 16 izobraževalnih sistemih po vsem svetu, vključno s Slovenijo, kjer učenci berejo in uporabljajo informacije v simuliranem internetnem okolju. Vse zbrane podatke in dokumentacijo iz ICILS 2013 in ePIRLS 2016 brezplačno zagotavlja IEA in jih lahko uporabimo za sekundarne / poglobljene analize. Glavni cilj tega projekta je raziskati digitalni razkorak (vrzeli v računalniški in informacijski pismenosti) med 14-letnimi učenci in okoli 10- letnimi učenci glede na njihov spol, lokacijo šole, ki jo obiskujejo (na podeželju / mestu), in njihov socialno-ekonomski status (SES). Projekt bo tudi preučil, kako različni dejavniki, povezani z IKT, pojasnjujejo omenjene vrzeli v sodelujočih državah in kažejo, kako različni dejavniki, povezani z IKT, pojasnjujejo omenjene vrzeli v teh subjektih. Mednarodne primerjave bodo tako pomagale opredeliti uspešne nacionalne in šolske politike, ki bi lahko podprle razvoj slovenskih izobraževalnih politik na tem področju. Najpomembnejši med rezultati bodo tako dejavniki, ki pojasnjujejo te vrzeli v Sloveniji in razlike v njihovem učinku v primerjavi z drugimi sodelujočimi evropskimi državami. Pričakujemo razlike v učinkih teh dejavnikov med Slovenijo in ostalimi državami, ki sodelujejo v študiji ali skupinah držav. To pričakujemo, ne le za bolj zapletene vrzeli, kot je SES, ampak tudi za najbolj osnovne, ki temeljijo na osebnih in demografskih značilnostih - spolu učencev - zaradi različne motivacije pri uporabi računalnikov. V projektu bodo izvedene tudi analize logov datotek, da bi ugotovili morebitne vzorce pri odgovarjanju na kognitivna testa učencev, ki imajo visoke dosežke na testu in tistimi, ki imajo nizke dosežke na testu oz. obeh testih (PIRLS in ICILS). Namen tega projekta je prepoznati uspešne nacionalne in šolske politike in prakse, ki bi lahko podprle nadaljnji razvoj slovenskih izobraževalnih politik in praks pri branju (s poudarkom na e-branju) in računalniški in informacijski pismenosti. Odločitev za uporabo teh dveh starostnih skupin je posledica dejstva, da bodo učenci, ki so trenutno v šoli, sila, ki bo vodila razvoj jutrišnjega dne. Spretnosti informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) so še posebej pomembne za prihodnost posameznikov in potrebna je pozornost pri učencih pri uporabi virov IKT za njihovo osebno krepitev. Digitalne spretnosti mladih so še posebej pomembne, ker bo današnja mladina tekmovala za tehnološko delo na svetovni ravni. Projekt bo trajal tri leta in bo razdeljen na štiri faze: Faza 1: Teoretično ozadje digitalnega razkoraka o različnih individualnih, socialnih in demografskih značilnostih ciljne populacije (od 1. do 9. meseca); Faza 2: Sekundarna analiza podatkov (od 10. do 21. meseca) Faza 3: Priprava končnega poročila o rezultatih in razširjanje (22. do 30. mesec); in Faza 4: Končna diseminacija in razširjanje (31. do 36. mesec).
