Projekti / Programi
Primerjava in evalvacija pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij s simulacijami in uporaba na slovenskih so-avtorskih omrežjih
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
analiza omrežij, časovna omrežja, bločno modeliranje, posplošeno bločno modeliranje, stohastično bločno modeliranje, algoritmi za generiranje omrežji, modeli razvoja omrežij, znanstveno sodelovanje, so-avtorska omrežja, slučajna omrežja
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
193 |
3.250 |
2.950 |
15,28 |
| Scopus |
248 |
4.583 |
4.110 |
16,57 |
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
OZADJE: Analiza omrežij predstavlja osrednji pristop za analizo družbenih interakcij. Omrežje je definirano z množico vozlišč (ki predstavljajo enote) in z množico povezav, ki predstavljajo odnose med enotami. Znotraj analize omrežij se vse več pozornosti namenja analizi časovnih omrežij. V prijavi raziskovalnega projekta se izraz »časovno omrežje« nanaša na množico omrežij, ki so opazovana na isti množici vozlišč (dovoljena so tudi nova vozlišča in osip), opazovanih v več zaporednih časovnih točkah. Bločno modeliranje je pristop za razvrščanje enot v omrežju (na podlagi strukture povezav) in za določitev povezav med dobljenimi skupinami in se torej lahko uporablja za opis globalne strukture proučevanega omrežja. Poleg redukcije podatkov se bločno modeliranje uporablja tudi kot pristop za operacionalizacijo družbenih vlog. Ker je bila večina pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij razvita v preteklem desetletju, raziskovalci še vedno pogosto ločeno analizirajo omrežja iz različnih časovnih točk. Tak pristop je pomanjkljiv, saj predpostavlja, da so omrežja iz različnih časovnih točk med sabo neodvisna. Tovrstno odvisnost je mogoče upoštevati z uporabo pristopov za bločno modeliranje časovnih omrežij, kar omogoča bolj veljavne rezultate, bolj "gladke" spremembe v času in posledično olajša proučevanje sprememb v času. OPREDELITEV PROBLEMA: Različni pristopi za bločno modeliranje časovnih omrežij še niso bili sistematično evalvirani in preučevani z uporabo simulacij Monte Carlo. Evalvacija je potrebna za razvoj priporočil za izbiro in uporabo ustreznih pristopov bločnega modeliranja. Pogoj za izvedbo simulacij Monte Carlo pa je zmožnost generiranja slučajnih časovnih omrežij na podlagi lokalnih mehanizmov z izbrano vrsto bločnega modela in z izbrano razvrstitvijo za generirana omrežja v vsaki časovni točki. Trenutno ni pristopa, s katerim bi bilo mogoče generirati takšna omrežja. Pristopi za bločno modeliranje časovnih omrežij so še posebej primerni za proučevanje znanstvenega sodelovanja, opredeljenega s soavtorstvom (zaradi napak v podatkih, zakasnelih objav, …), saj olajšajo preučevanje opazovanih sprememb v času, kar je zelo pomembno v družbenih vedah. CILJI RAZISKAVE: V okviru predlaganega projekta bodo naslovljeni trije glavni cilji: (i) Evalvacija pristopov bločnega modeliranja časovnih omrežij z različnimi značilnostmi (različne gostote, različne stopnje fluktuacije enot, različno število enot v časovnih obdobjih, različne vrste sprememb bločnega modela in druge). (ii) Razviti algoritme za generiranje časovnih omrežij, z upoštevanjem lokalnih omrežnih mehanizmov, na način, da je mogoče globalno strukturo in razvrstitev za vsako časovno točko. Uporaba lokalnih mehanizmov omogočam, da so generirana omrežja bolj podobna realnim, znana globalna struktura in razbitje pa so potrebne ocenjevanje kakovosti dobljene rešitve bločnega modeliranja. (iii) Uporaba enega ali več pristopov bločnega modeliranja na časovnih soavtorskih omrežjih slovenskih raziskovalcev. Uporaba tovrstnih pristopov bo pripomogla k bolj veljavnim rezultatom preko bolj stabilnih razbitji in lažjega opazovanja sprememb v času. IZVEDBA PROJEKTA: Izvedba projekta bo strukturirana v pet delovnih paketov (DP): DP1 – Pripravljana faza; DP2 – Razvoj algoritmov za generiranje slučajnih časovnih omrežij; DP3 – Evalvacija pristopov bločnega modeliranja z uporabo simulacij Monte Carlo; DP4 – Uporaba izbranih pristopov bločnega modeliranja na soavtorskih omrežjih slovenskih raziskovalcev; DP5 – Vodenje projekta in diseminacija znanstvenih spoznanj. DP3, DP4 in DP5 so med sabo zelo povezani. Na primer, rezultati zgodnejših faz DP5 so potrebni za izvedbo opravil znotraj DP3, rezultati DP3 pa so pomembni za izvedbo opravil v DP4. Podobno velja za DP4 in DP5. Zato bo večina DP izvajanjih tekom trajanja celotnega projekta, a različno intenzivno. Raziskovano skupino bodo sestavljali raziskovalci, ki so že pogosto raziskovalno sodelovali.
