Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Razvoj konceptualnega okvira k uporabniku usmerjenega pametnega javnega upravljanja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.00  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede   

Koda Veda Področje
5.06  Družbene vede  Politične vede 
Ključne besede
pametno javno upravljanje, usmerjenost k uporabniku, javne vrednote, sodelovalno upravljanje, digitalno upravljanje, odprta uprava, model zrelosti, strojno učenje, e-orodje, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18942  dr. Aleksander Aristovnik  Ekonomija  Vodja  2020 - 2023  936 
2.  28315  mag. Boris Glogovac  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2023 
3.  19293  dr. Maja Klun  Ekonomija  Raziskovalec  2020 - 2021  865 
4.  23676  dr. Polonca Kovač  Pravo  Raziskovalec  2020 - 2023  1.526 
5.  28891  Gregor Krnec    Tehnični sodelavec  2021 - 2023 
6.  55294  Eva Murko  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  33 
7.  38162  dr. Dejan Ravšelj  Ekonomija  Raziskovalec  2020 - 2023  152 
8.  19329  dr. Janez Stare  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2020 - 2021  693 
9.  16302  dr. Ljupčo Todorovski  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2021  443 
10.  26328  dr. Nina Tomaževič  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2023  291 
11.  28519  dr. Lan Umek  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2021 - 2023  206 
12.  53854  Luka Vavtar    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
13.  02262  dr. Mirko Vintar  Računalništvo in informatika  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  419 
14.  54755  Petra Vujković  Ekonomija  Mladi raziskovalec  2022 - 2023  19 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  8.784 
2.  2487  LOGON INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE d.o.o.  Ljubljana  1614363  11 
Povzetek
Zaradi spreminjajočega se družbenega okolja, mora javna uprava nenehno iskati priložnosti za izboljšanje svoje produktivnosti, povečati sodelovanje, izboljšati učinkovitost procesov in se osredotočiti na inovacije. Države priznavajo potrebo po spremembi načina, kako se javne ustanove organizirajo, proizvajajo in zagotavljajo storitve z uporabo velikega potenciala omrežij in partnerstev med vladami, poslovnimi korporacijami in združenji civilne družbe. V tem okviru k uporabniku usmerjeno pametno javno upravljanje (UPJU), predstavlja krovni izraz za številne digitalne pobude v javnem sektorju, ki uporabljajo nastajajoče tehnologije za kreativno povezovanje fizičnega, digitalnega, javnega in zasebnega okolja. Kljub temu je koncept UPJ šele nedavno pridobil pomemben zagon v znanstveni literaturi. Čeprav raziskovalci analizirajo izbrane vidike koncepta, kot so pametni sistemi, pametna mesta in pametne regije, se izkazuje jasno pomanjkanje sistemskih pristopov. Posledično je cilj tega projekta razviti inovativen konceptualni okvir UPJU, ki temelji na priznanem švicarskem okviru e-uprave, prilagojenem specifičnostim slovenske javne uprave, kar omogoča zahtevano celovitost na osnovi sofisticiranih programskih orodij in metod ter posebne študije, ki vključuje perspektivo številnih deležnikov, vse od državljanov, javnih institucij do izbranih strokovnjakov. UPJU bo razvit na podlagi obsežnega niza glavnih načel UPJU (vključevanje, inovacije, na dokazih temelječe odločitve, usmerjenost k uporabniku, trajnost, ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, enakost, podjetnost, državljanska angažiranost, odprtost, odpornost, tehnološka podpora in druge), kar zahteva številne dimenzije okvira: (U)porabniško-usmerjene elemente, ki preučujejo interakcijo državljanov z javnimi institucijami; (P)ametne elemente, ki poudarjajo kakovost hitrega obveščanja in hitrega delovanja; (J)avne vrednote, ki nam omogočajo obravnavanje večplastne, medsebojno povezane in dinamične strukture UPJU s proaktivnim vključevanjem javnih institucij in zainteresiranih strani; (U)pravljalske elemente, ki spodbujajo celostno in celovito konceptualizacijo UPJU kot družbeno-tehničnega pojava z vladnimi strukturami, postopki in postopki). Jasno so zasnovani in pričakovani tudi izidi UPJU: izidi prvega reda (I1) ali spremembe v modelu upravljanja; izidi drugega reda (I2) ali spremembe položaja institucije v odnosu do deležnikov v storitvah in interakcijah z državljani ter izidi tretjega reda (I3) ali spremembe na ravni mesta / regije / države (gospodarska rast, socialna vključenost, ekološka uspešnost ter visoko izobraženi državljani). Relevantnost rezultatov je dodatno poudarjena s triagulacijskim pristopom, ki združuje stališča državljanov, institucij in neodvisnih strokovnjakov o trenutnem in pričakovanem stanju glede dimenzij in izidov UPJU. Na osnovi omenjenih podatkov bo opravljena multivariatna analiza, kar bo omogočilo identifikacijo stopnje zrelosti UPJU in ustrezne strategije / smernice izvajanja (ST) preko različnih dimenzij (D) in posledično tudi doseganje izidov (I). Prav tako se upošteva, da dimenzije pametnega upravljanja, ki so nagnjene k pretežno tehnološkemu pristopu, ne zadostujejo za obravnavanje vidikov upravljanja, ki zajemajo (pomanjkljivo) sodelovanje pametnih institucij, državljanov, strokovnjakov in drugih zainteresiranih strani. Zato interdisciplinarni pristop k pridobivanju inputov številnih zainteresiranih strani olajša potreben, še ni dosežen, sistemski način obravnavanja razvoja UPJU. Poleg tega bo okvir podpiral večdimenzionalno strukturo podatkov (t.i. data cube), kar bo omogočalo strojno učenje in prediktivno analitiko ter generiranje novega znanja in nenehne izboljšave UPJU.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno