Projekti / Programi
Korporativno upravljanje javnih služb - med učinkovitostjo in družbeno odgovornostjo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
korporativno upravljanje, učinkovitost, javne službe
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
30. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
73 |
363 |
337 |
4,62 |
| Scopus |
74 |
399 |
368 |
4,97 |
Raziskovalci (10)
Organizacije (3)
Povzetek
Znanstveno izhodišče predlagane raziskave je kritika in nadgradnja novega javnega menedžmenta utemeljenega na konceptu družbene odgovornosti (Bohinc 2018; Matei in Drumasu 2015), ki izhaja iz naslednjih vrednot: javnega interesa (Uhrig 2003, 30-32; Armstrong et. al. 2005, 4), socialne pravičnosti (v smislu solidarnosti in enakovredne dostopnosti do javnih storitev in dobrin za vse), demokratičnega tipa vodenja (Goodsell 2003) in individualne odgovornosti. Te pridobitve tekom demokratičnega procesa v zgodovini razvoja človeštva so preprosto pomembnejše kot zgolj zavzemanje za nizke stroške, učinkovitost in hitrost (Drechsler 2009, 7-9). Poleg tega javni sektor ne more temeljiti na parcialnih zasebnih interesih in njegov primarni cilj ne more biti zgolj dobiček (Rogers 1995, 1; Stefan 2000, 6). Uskladiti je torej potrebno tako tržno učinkovitost upravljanja in vodenja kot tudi družbeno odgovornost javnega sektorja in pripadajočih služb. Cilj raziskave je opredeliti in razdelati uravnotežen model organizacije in korporativnega upravljanja na področju javnih služb v RS, ki bo temeljil tako na učinkovitosti kot tudi na družbeni odgovornosti. Slednja namreč zajema tako področje ekonomskih, pravnih, etičnih kot tudi diskrecijskih odgovornosti (Bohinc 2016, 35). V skladu z opredelitvijo EU (2001, 7-8) in različnimi avtorji (Berrett 2002, 6; Edwards in Clough 2005, 33; Mulyadi et al. 2012, 25-27) sta načeli učinkovitosti in družbene odgovornosti dve izmed petih načel korporativnega upravljanja javnega sektorja. Slovenija mora posodobiti sistemsko zakonodajo na področju izvajanja javnih služb ter izdvojenih regulatornih dejavnosti. Izbira modela, ki bo optimalno ustrezal njenim posebnostim in tradiciji ter bo še naprej ohranjal primeren obseg javnih služb in regulatornih dejavnosti, je ključna za nadaljnji uspešni razvoj RS. Nujni pogoj za ustrezno politično izbiro modela je izvedba znanstvene raziskave, ki bo političnim odločevalcem omogočila podlago za izvedbo strokovno utemeljene reforme (relevantnost reziskave). Raziskovalno delo bo razdeljeno na tri vsebinske sklope: V prvem sklopu bo opravljena analiza stanja korporativnega upravljanja na področju izvajanja javnih služb (javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov) v RS (empirična in deskriptivna analiza) in primerjalna analiza sodobnih izzivov učinkovitega in družbeno odgovornega upravljanja med RS in nekaterimi članicami Evropske Unije (Nemčija, Francija, Švedska). V drugem delu raziskovalnega projekta bo opravljena analiza obstoječih modelov korporativnega upravljanja javnih zavodov in javnih agencij. Oblikovani bodo potencialni modeli za učinkovitejše in družbeno odgovornejše upravljanje javnih zavodov in javnih agencij. V tretjem delu bodo podani konkretni predlogi pravnih orodij in predlogov za zakonske spremembe in dopolnitve zakonodaje na izbranih področjih in izboljšanje načinov organizacije in korporativnega upravljanja za posamezne vrste javnih zavodov in javnih agencij. V okviru raziskovalnega dela bodo uporabljene različne metode in pristopi. Uporabljena bo najprej metoda teoretične in sistemske analize (zakonodaja in interni pravni akti) in nato primerjalne analize primerljivih podsistemov v izbranih državah. Poleg primerjalno pravne metode bodo uporabljene tudi druge najpomembnejše metode pravne znanosti, tj. normativno-dogmatična metoda, aksiološka metoda, sociološka metoda in metoda zgodovinsko pravnih znanosti; izvedena bo tudi ekonomska analiza prava. Izvedena bo sistematična analiza učinkov relevantnih predpisov, t. i. regulatory impact analysis (RIA), pri čemer bodo – ker gre ponekod za upravne institucije – vidiki korporativnega upravljanja obravnavani tudi v luči politizacije uprave (spoils and merit system). Na podlagi analize stanja in veljavnih pravnih rešitev ter analize primerov bodo oblikovani predlogi za nove rešitve identificiranih sub optimalnosti.
