Projekti / Programi
Odstiranje javnopolitičnih posvetovanj v fazi oblikovanja EU politik
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.06.01 |
Družboslovje |
Politične vede |
Politologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.06 |
Družbene vede |
Politične vede |
interesne skupine, Evropska unija, javnopolitična posvetovanja, demokracija, oblikovanje politik
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
76 |
335 |
286 |
3,76 |
| Scopus |
98 |
789 |
680 |
6,94 |
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Ob porastu populističnih strank, padanju volilne udeležbe in nižanju zaupanja v politične stranke in institucije se evropske države soočajo z demokratičnim primanjkljajem. Slednje je še bolj pereče vprašanje na nadnacionalni ravni. Zaradi pomanjkanja legitimnosti svojih institucij je Evropska unija (EU) še posebej predmet kritik prisotnosti demokratičnega primanjkljaja. Zato je Evropska komisija sprejela več ukrepov za bolj vključujoče odločanje, da bi izboljšala legitimnost politik, oblikovanih na ravni EU. Ti ukrepi vključujejo usmeritev k participativni demokraciji in vključevanju interesnih skupin in drugih deležnikov v oblikovanje politik. Čeprav lahko deležniki izkoristijo različne priložnostne strukture na ravni EU, organizacija javnopolitičnih posvetovanj v fazi oblikovanja EU politik predstavlja orodje, ki zagotavlja širšo mobilizacijo interesov, pri katerem lahko sodelujejo tako posamezniki kot interesne skupine. V zadnjem času so raziskovalci izrazili zaskrbljenost, da zastopanost interesov kljub odprtemu posvetovanju ostaja pristransko. Zato je vprašljiva enakomerna zastopanost v okviru participativne demokracije, saj različne raziskave kažejo, da ekonomski interesi, nadnacionalne interesne skupine in interesne skupine starejših zahodnih demokracij v večji meri vstopajo v zapleten proces oblikovanja politik na EU ravni. Namen tega projekta je z empiričnim pristopom nasloviti normativno vprašanje dostopa interesnih skupin do procesa oblikovanja politik in njihovega vpliva, kot tudi vprašanje (ne)enake zastopanosti interesnih skupin v povezavi z demokratičnim primanjkljajem/legitimnostjo na ravni EU. Raziskovalni interes bo osredotočen na javnopolitična posvetovanja, ki so organizirana v okviru faze oblikovanja EU politik in ostajajo neznanka v javnopolitičnem procesu EU. Zlasti ni jasno, kako Evropska komisija obravnava prispevke interesnih skupin v okviru posvetovanj in kaj Komisija dejansko upošteva pri pripravi zakonodajnih predlogov, kaj je izpuščeno in s kašnimi razlogi. Cilji projekta so identificirati glavne značilnosti interesnih skupin, ki sodelujejo v javnopolitičnih posvetovanjih v fazi oblikovanja EU politik, odgovoriti, kateri dejavniki določajo vpliv interesnih skupin na rezultate posvetovanj in kakšna je pristranskost pri dostopu in vplivu interesnih skupin. V ta namen bomo izvedli poglobljeno analizo, organizirano v sklopu petih aktivnosti in devetih delovnih paketov, ki bodo vključevali: pripravo vzorca javnopolitičnih posvetovanj, organiziranih v mandatu Evropske komisije 2014–2019, mapiranje populacije interesnih skupin, ki so se odzvale na posvetovanja, analizo vsebine prispevkov interesnih skupin in zakonodajnih predlogov Komisije za merjenje vpliva interesnih skupin na rezultate politik, spletno raziskavo med predstavniki interesnih skupin in osebne intervjuje z uradniki Komisije, da bi razumeli, kako so posvetovanja na EU ravni organizirana, kako se izvajajo in kakšni so njihovi javnopolitični učinki. Predhodne raziskave so bile omejene na preučevanje pristranskosti pri dostopu in na analizo značilnosti interesnih skupin, ki so sodelovale pri posvetovanjih, ter njihovih prispevkov. Neodgovorjeni ostajajo dejavniki, ki določajo vpliv interesnih skupin, kako se pristranskost dostopa prenaša na pristranskost vpliva in kako uradniki Evropske komisije odločajo, katera stališča so upoštevana v okviru posvetovanj in s kakšnimi razlogi. Predlagani projekt si prizadeva zapreti te raziskovalne vrzeli. Odgovori na ta vprašanja bodo obravnavali tudi vprašanje prispevka participativne demokracije k kakovosti demokracije, zmanjšanju demokratičnega primanjkljaja in izboljšanju legitimnosti oblikovanja politik na EU ravni. Projekt bodo izvedli člani Centra za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede, ki je eden vodilnih raziskovalnih centrov pri raziskovanju evropskih povezovalnih procesov. Projektna skupina ima bogate izkušnje na področju raziskovanja interesnih skupin in oblikovanja EU politik.
