Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Dolgotrajna oskrba ljudi z demenco v teoriji in praksi socialnega dela

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.07.00  Družboslovje  Kriminologija in socialno delo   
Ključne besede
socialno delo, demenca, dolgotrajna oskrba, uporabniška perspektiva, socialna omrežja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.107,22
A''
329,75
A'
2.510,8
A1/2
3.336,79
CI10
1.046
CImax
124
h10
15
A1
20,41
A3
9,05
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 26. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  107  971  817  7,64 
Scopus  138  1.421  1.192  8,64 
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  04575  dr. Vitold Flaker  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2022  739 
2.  23323  dr. Vera Grebenc  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2022  422 
3.  15257  dr. Valentina Hlebec  Sociologija  Raziskovalec  2020 - 2022  609 
4.  37694  mag. Maja Jančič  Ekonomija  Raziskovalec  2021 - 2022  89 
5.  36717  dr. Anamarija Kejžar  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2022  169 
6.  11849  dr. Dušanka Knežević Hočevar  Antropologija  Raziskovalec  2020 - 2022  324 
7.  25842  dr. Jana Mali  Kriminologija in socialno delo  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  743 
8.  55197  Benjamin Penič  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2021 - 2022  22 
9.  22929  dr. Liljana Rihter  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2022  549 
10.  55878  Anže Štrancar  Kriminologija in socialno delo  Mladi raziskovalec  2021 - 2022 
11.  50132  mag. Mirjam ten Veen    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
12.  16069  dr. Mojca Urek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2022  534 
13.  00317  dr. Darja Zaviršek  Kriminologija in socialno delo  Raziskovalec  2020 - 2022  1.075 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0582  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede  Ljubljana  1626957  39.054 
2.  0591  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za socialno delo  Ljubljana  1627147  9.530 
3.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.435 
Povzetek
Kot odziv na demografske spremembe, s katerimi se spopadajo države po vsem svetu, se v zadnjem desetletju poraja pojem dolgotrajne oskrbe. S podaljševanjem življenjske dobe se porajajo tudi različna tveganja, ki so značilna za starejše (denimo bolezni, revščina, socialna izključenost), med katerimi je v izrazitem porastu demenca. V Sloveniji so bo po ocenah število ljudi z demenco do leta 2035 povečalo za skoraj 60 %, podobne pa so tudi projekcije na globalni ravni – iz 47 milijonov v letu 2015 na 75 milijonov v letu 2050. Čeprav gre za bolezen, pa so posledice demence predvsem socialne, saj prizadene človeka, ki zboli in vse njegove bližnje. V Sloveniji močno zaostajamo z raziskavami na področju socialnih razsežnosti demence, v primerjavi z ostalimi državami. Prav tako nimamo enotnega raziskovanja na področju dolgotrajne oskrbe. Za socialno delo je raziskovanje izkušenj življenja z demenco izrednega pomena, saj nam omogoča vpogled v potrebe ljudi z demenco in ustreznost obstoječih oblik pomoči kot odgovorov na njihove potrebe. S takšnim pristopom si v socialnem delu prizadevamo za iskanje novih oblik pomoči za samostojno življenje ljudi z demenco v skupnosti. Potrebno je iskati načine, kako ljudi z demenco vključiti v proces pomoči kot aktivne soustvarjalce pomoči. Pri tem je pomembno, da tudi strokovnjaki in družinski oskrbovalci opustijo trdoživo skrbniško vlogo, ki je pokroviteljska do ljudi z demenco, preveč zaščitniška in lastniška. Oblikovanje oskrbe po meri ljudi in na podlagi njihovih potreb je tudi osrednja usmeritev dolgotrajne oskrbe, zatorej je dolgotrajna oskrba ljudi z demenco neposredno povezana s teorijo in prakso socialnega dela. Raziskovalni projekt izhaja iz dveh raziskovalnih tem – demence in dolgotrajne oskrbe, njun vezni člen pa je socialno delo - veda in znanost, ki si prizadeva za vzpostavljanje socialne pravičnosti in preprečevanje socialnega izključevanja in marginalizacije posameznikov, skupin in skupnosti. Obe raziskovalni temi namreč povezuje marginalizacija. Ljudje z demenco marginalizacijo občutijo večkratno, kot bolniki, stari ljudje in uporabniki dolgotrajne oskrbe. Vsebina in program projekta bosta oblikovana tako, da bo raziskovalna skupina svoje delo organizirala v iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja, z uporabo kombinacije kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja. V projektu bomo uporabili metodo Hitre ocene potreb in storitev, ki smo jo v Sloveniji razvijali na Fakulteti za socialno delo, Univerze v Ljubljani, za potrebe ugotavljanja potreb po dolgotrajni oskrbi in načrtovanja procesov dezinstitucionalizacije. V raziskovalnem projektu bomo preverjali tri raziskovalna vprašanja: 1. Kakšna je tipologija dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco v Sloveniji? 2. Katere odgovore na potrebe ljudi z demenco je potrebno v dolgotrajni oskrbi ljudi z demenco vzpostaviti na novo? 3. Kakšna je vloga socialnega dela pri oblikovanju metod pomoči za ljudi z demenco v sistemu dolgotrajne oskrbe? Z metodo hitre ocene potreb in storitev bomo v izbranih lokalnih skupnostih ugotavljali stopnjo in naravo potreb ljudi z demenco in vzpostavljene odgovore nanje. Izhajali bomo iz tipologije skupnostne oskrbe (institucionalne in socialne oskrbe na domu) za stare prebivalce v Sloveniji, oblikovane na podlagi temeljnega projekta Hlebec, Mali in Filipovič Hrast (2014). Predvidevamo, da obstoječi odgovori niso skladni s potrebami ljudi z demenco, zato bomo na podlagi analize podatkov ugotavljali, katere spremembe v organizaciji oskrbe (sektorska delitev, ponudba oskrbe, sredstva) in načinu izvajanja oskrbe (storitve, metode dela, vloga uporabnikov) potrebujemo za vzpostavitev dolgoročno vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe za ljudi z demenco. Preverjali bomo, kako z metodami socialnega dela, zlasti z metodo osebnega načrtovanja in izvajanja storitev, kot osrednje metode socialnega dela in dolgotrajne oskrbe, lahko zagotovimo aktivno vlogo ljudi z demenco v procesih pomoči.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno