Projekti / Programi
Javni prostor za potrebe starejših v velikih večstanovanjskih soseskah v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.08.00 |
Družboslovje |
Urbanizem |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
starejši ljudje, velike večstanovanjske soseske, mestne soseske, javni prostor, lokalna skupnost, socialna omrežja, socialna opora, bivalno okolje, kakovostno staranje
Raziskovalci (11)
Organizacije (2)
Povzetek
Za zahodno družbo je značilno, da se vse bolj stara. Problem staranja prebivalstva je, bolj kot drugod po svetu, izpostavljen v Evropi. Slovenija glede tega ni izjema. Še več, slovenska družba se stara celo hitreje od evropskega povprečja. Problematika staranja prebivalstva je zaradi tega postala zelo pereča tema na številnih področjih, med drugim tudi na področju bivanja in urejanja prostora. V primeru Slovenije je to še posebej izpostavljeno zaradi dveh značilnosti. Po eni strani je za Slovenijo značilna visoka lastniška zasedenost stanovanj, po drugi strani pa je bila v času socializma stanovanjska gradnja usmerjena v gradnjo velikih, zgoščenih večstanovanjski sosesk. Po drugi svetovni vojni je namreč zaradi hitre industrializacije in posledično urbanizacije kronično primanjkovalo stanovanj v mestih. Države srednje in vzhodne Evrope so hitele z graditvijo delavskih sosesk, da bi zadostile pomanjkanju stanovanj ob velikih migracijah podeželskega prebivalstva v mesta, kjer je bilo lažje najti vir zaslužka. Urbanistični načrti so predvidevali, da bodo v teh velikih večstanovanjskih soseskah živeli mlajši in zdravi ljudje in njihovim potrebam je bil prilagojen tudi javni prostor teh sosesk. Ker je za Slovenijo značilna nizka stanovanjska mobilnost in ker so imeli stanovalci po osamosvojitvi možnost, da lahko svoja najemna stanovanja odkupijo, bivajo v velikih večstanovanjskih sosesk večinoma še vedno prvotni stanovalci (prvi naseljenci). Zaradi tega se je starostna struktura v teh večstanovanjskih soseskah precej spremenila – stanovalci v njih so se namreč postarali, javni prostor v teh soseskah pa je še vedno prilagojen za mlajše in zdrave ljudi, kot je bilo načrtovano, ne pa za potrebe starejših. S tem se zmanjšuje kakovost bivanja starejših, povečuje se tveganje za njihovo socialno izključenost, zmanjšuje pa se tudi možnost za njihovo aktivno vključevanje v skupnost in lokalno okolje. To je še posebej zaskrbljujoče, ker želijo starejši ljudje čim dlje časa ostali v svojem bivalnem okolju, v katerem bi bili sposobni živeti čim samostojneje in čim bolj kakovostno. Zato je pomembno, da se javni prostor v večstanovanjskih soseskah prilagodi potrebam starejših, s čimer jim bo omogočeno dostojno in predvsem kakovostno življenje in bivanje ter aktivno vključevanje v lokalno skupnost, ki predstavlja tudi pomemben vir socialne opore starejših ljudi. Prav zaradi tega je zato pomembno preučiti javni prostor v večstanovanjskih soseskah in kakšne so glede tega prostora potrebe, navade in pričakovanja njihovih starejših stanovalcev. Glavni cilj projekta je zato opredeliti ključne elemente javnega prostora v velikih večstanovanjskih soseskah z vidika potreb starejših, da bi lahko ti čim dlje ostali polnovredni člani skupnosti in bi bili kot taki tudi aktivno vključeni v družbeno življenje v svojih soseskah. Cilj bomo uresničili s kombinacijo različnih metod in sistematično strukturiranega dela. S takšno organiziranostjo in vrhunsko projektno skupino je projekt izvedljiv v treh letih. Rezultati projekta bodo skladni s cilji strateških in drugih dokumentov Evropske unije in Slovenije (npr. Leipziško listino o trajnostnih evropskih mestih itd.). Velik pomen bodo imeli rezultati tudi za znanost in stroko. Zaradi svoje premišljene teoretične in metodološke zasnovanosti bo namreč raziskava odprla novo pomembno polje raziskovanja za vse nadaljnje, še bolj specifične raziskave in strokovne razprave, ki bodo povezane z vse bolj naraščajočo problematiko staranja prebivalstva in prilagajanjem javnega prostora. Oblikovane smernice in priporočila bodo služile snovalcem politik in strokovnjakom pri vzpostavljanju novih, uspešnejših praks glede oblikovanja javnega prostora. Ugotovitve (pa tudi koncept in metodologija raziskave) bodo relevantne tudi za družbe, ki imajo, podobno kot Slovenija, velike večstanovanjske soseske in visok delež lastniški stanovanj (na primer srednje- in vzhodnoevropske postsocialistične države).
