Projekti / Programi
Ustvarjanje, vzdrževanje, ponovna uporaba:
mejne komisije kot ključ za razumevanje sodobnih meja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
meje, mejne komisije, administrativna dediščina, ustvarjanje meja, vzdrževanje meja, ponovna uporaba meja
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
15. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
191 |
1.479 |
1.242 |
6,5 |
| Scopus |
397 |
2.717 |
2.079 |
5,24 |
Raziskovalci (24)
Organizacije (4)
Povzetek
Vse meje so zgodovinske. Zgodovina neke meje ni zgolj predzgodba, ampak je vpisana/vžgana v samo strukturo meje. Način, na kateri je bila meja konstruirana in vzdrževana (zakaj, kako, kdaj, kje, kdo jo je ustvaril), so-določa lastnosti sodobnih meja. Pomemben ključ za podrobno razumevanje specifične meje so mejne komisije, ki so mejo ustvarile in/ali vzdrževale. Sklep: Razumevanje sedanjih meja ni mogoče brez poznavanja dela mejnih komisij. Ponovna krepitev meja je eden izmed največjih izzivov sodobne Evrope (sekuratizacija migracij, mejne ograje, Brexit). Če so veljale meje znotraj EU pred letom 2015 za anahronizem, pa se je takrat pokazalo, da so specifične lastnosti posameznih meja izrednega pomena. Samo poznavanje kompleksne dediščine posameznih meja omogoča uspešno in humano upravljanje z državnimi mejami. Mejne komisije so pravno orodje, s katerim politične entitete urejajo medsebojne meje na enakopravni osnovi. Člani komisije so visoki uradniki in strokovnjaki. Skupne mejne komisije lahko uporabljajo tudi politične entitete, ki niso neodvisne. Nekatere skupne mejne komisije vključujejo ”tretji faktor”: federalno oblast, predstavnike velesil, ipd. Meja med dvostranskimi skupnimi komisijami in multilateralnimi komisijami je težko določljiva. Po načinu delovanja jih delimo: a) na tiste, ki mejo določajo; b) tiste, ki mejo vzdržujejo. Glede na stalnost jih lahko razdelimo na: a) trajne (npr. mejne komisije zaradi mejnih rek); b) posebne, ”ad hoc” (urejajo določene zadeve/spore). ZNANSTVENA IZHODIŠČA »Nazaj k črti«/ Meje kot objekti V ospredju našega pristopa je materialnost in zgodovinskost meja. Meje kot objekti so del dinamičnih mejnih procesov (Passi 2012). »Meje so bolj vzdržljive kot države«/ Nespremenljive meje Politične meje lahko preživijo države, ki so jih ustvarile. V tem smislu so meje bolj vzdržljive kot države. Fantomske meje in administrativna dediščina Fantomske meje so nekdanje politične meje, ki še vedno strukturirajo sodobni svet. Administrativna dediščina je tesno povezana z razvojem moderne ozemeljske države. Temeljna raziskovalna vprašanja (RV) v perspektivi dolgega trajanja: ustvarjanje meja, vzdrževanje meja, ponovna uporaba meja CILJI Znanstveni cilji: Boljše razumevanje načina kako meje kot objekti konservirajo preteklost in kako so-ustvarjajo prostor in čas. Družbeni cilji: 1. Potencialni vpliv na javnost: preseganje nacionalističnih, anahronističnih in determinističnih pogledov, boljše razumevanje kompleksnosti procesov mejnosti. 2. potencialni vpliv na prakso upravljanja z mejami v Republiki Sloveniji in EU: razumevanje dediščine konkretnih meja je pomembno za upravljanje meje kot objekta. Polja raziskovanja (PR): PR1: Prostor PR2: Identifikacije, lojalnosti PR3: Prepustnost meje PR4: Mejni spori PR5: Odnosi med entitetami, diplomacija Upravljanje projekta Svetovalni odbor (SO) Vodstvo/koordinatorji interdisciplinarnega centra "Border Crossings - Crossing Borders. Berlin Centre for Transnational Border Research", Humboldt University of Berlin (HU) Delovni paketi (DP) DP1: upravljanje projekta DP2: sodobna slovensko-avstrijska meja DP3: sodobna slovensko-madžarska meja DP4: sodobna slovensko-italijanska meja DP5: sodobna slovensko-hrvaška meja DP6: diseminacija, digitalizacija, promocija Partnerji: Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU, Ljubljana Oddelek za zgodovino, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem, Koper Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana
