Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-materialne strategije, prakse in komunikacija družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.01.00  Humanistika  Zgodovinopisje   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
Zgodovina elit, preživetvene strategije, javno in zasebno življenje, socialno komuniciranje, kriminal, 15. - 18. stoletje, Slovenija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
8.411,18
A''
850,3
A'
4.172,47
A1/2
5.732,47
CI10
74
CImax
13
h10
4
A1
22,66
A3
0,19
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 26. februar 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  32  29  25  0,78 
Scopus  67  88  64  0,96 
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27937  dr. Dragica Čeč  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2024  185 
2.  14117  dr. Boris Golec  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2024  627 
3.  24476  dr. Katarina Keber  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2024  191 
4.  35534  dr. Vanja Kočevar  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2024  102 
5.  08466  dr. Dušan Kos  Zgodovinopisje  Vodja  2020 - 2024  190 
6.  20221  dr. Miha Preinfalk  Zgodovinopisje  Raziskovalec  2020 - 2024  438 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.507 
2.  1510  Znanstveno-raziskovalno središče Koper  Koper  7187416000  13.885 
Povzetek
Ambicije, karierizem, pohlep, prevare: socialno-materialne strategije, prakse in komunikacija družbenih elit na Slovenskem v zgodnjem novem veku Raziskava bo prikazala posebnosti in značilnosti oblikovanja in delovanja individualnih in kolektivnih, prikritih in odkritih načrtovanj komunikacij v življenju elit pri oblikovanju posebnih, običajnih in prikritih socialnih strategij in praks v ekonomski, pravni in kulturnozgodovinski perspektivi provincialnega okolja partikularistične in absolutistične in države v obdobju med 16. in koncem 18. stoletja na Slovenskem. Te taktike pa so določali tudi vzorci, ki sta jih tudi tedaj, tako kot danes, označevala pojma neetika in nemorala: pohlep, prevare, korupcija, izsiljevanje in druga podobna dejanja. Vse to pa je družba ob načelnem obsojanju tudi tolerirala. Elite so se lahko tudi z nemoralnimi poslovnimi in političnimi ukrepi lažje prilagajale novim okoliščinam in preživele politične krize v 15. in 16. stoletju, gospodarske krize v 17. stoletju ter državne reforme v 18. stoletju Vedno znova pa so morale na novo opredeliti sistem svojih vrednot in jih preoblikovati tako, da so ohranjale družbeno prvenstvo. Le na videz je bila to lahka naloga, saj je plemstvo ohranilo v svojih rokah deželne politične funkcije, uradniške službe ter vpliv na vladarjeve odločitve v zunanji in notranji politiki, gospodarstvu ter v cerkveni hierarhiji. Pomembno besedo je obdržalo zlasti v vojski ter v davčni in sodni avtonomiji v deželah. Ta avtonomija pa je omogočala elitam bolj ali manj neprikrite manipulacije in malverzacije z javnofinančnimi prihodki in odhodki v osebne koristi. Pri tem so se posluževali poslovnih goljufij, manipulacij z davčnimi obveznostmi, prevarami poslovnih partnerjev, korupcijo, klientelizmom itd. V zameno za toleriranje takih početij pa so se odpovedali nekaterim zasebnim oblastnim mehanizmom, predvsem fizičnemu nasilju oz. maščevanju, dvobojem in sodni samovolji, ki so zaznamovali srednjeveško fevdalno družbo. Obenem so se izkazali kot edini nosilci prestiža in estetike, kar je vedno privlačevalo povzpetnike iz vrst meščanstva in uradništva. Nove preživetvene paradigme so neposredno vplivale na družinsko zadolženost, razmerja med pasivo in aktivo ter oblikovale potrošniško družbo. S tem v zvezi je ostal pomemben pravni status. Splošna posledica je bilo večnivojsko tkanje osebnih in družinskih vezi oziroma socialnih interakcij prek porok, botrstev, šolskih in službenih prijateljstev. Pri družinskih preživetvenih strategijah so imele ženske zelo pomembno vlogo, saj so dopolnjevale moško poslovno komunikacijo ali pa jo vodile same. V sloju elit se je vzpostavila družbena toleranca do konfliktov in kriminala, medsebojne konflikte pa so elite pogosto regulirale same, včasih s formalno pomočjo države ali pa mimo nje. Plemiške elite so v tem obdobju razvile posebne oblike socialne komunikacije, ki so se na zunaj najbolje reprezentirale npr. v stalnih ali priložnostnih salonskih družbah. Take združbe tudi na Slovenskem niso bile namenjene le zabavnemu preživljanju prostega časa, marveč je znotraj njih in med njimi potekala komunikacija o vseh življenjskih zadevah: razpravljali so o politiki, službah, oblikovale so se karierne podporne zveze, ljudje so se naslajali nad škandali, iskali nasvete o osebnih zadregah, obenem pa so se dejavno posvečali znanosti, kulturi, umetnosti in civilizacijskim novostim. Tam so se oblikovali novi mehanizmi statusne solidarnosti, ki jih je mogoče zaznati z analizami njihove pisne komunikacije in socialnih vezi. V takih komunikacijah je bilo vedno bolj značilno skoraj enakopravno sodelovanje obeh spolov v komunikaciji.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno