Projekti / Programi
SPREMEMBE V KMETIJSTVU SKOZI OČI IN TELESA KMETOV
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
stres v kmetovanju, moralna ekonomija, družbeno trpljenje, zdravstveno součinkovanje, Slovenija
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Od osamosvojitve Slovenije leta 1991 in njene pridružitve k EU leta 2004 so kmetje v primežu nasprotujočih si vrednot spreminjajočih se imperativov kmetijskega razvoja in svojih »moralnih ekonomij«. Njihov osebni nadzor nad »dobrim kmetovanjem« je ogrožen, saj živijo v tveganih in negotovih vremenskih in ekonomskih kontekstih, pri čemer so izpostavljeni okoliščinam stalnega »stresa v kmetovanju«, na katerega se odzivajo tudi v obliki stisk, povezanih z zdravjem. Še več, zdravstvene evidence v Sloveniji in po svetu sporočajo, da kmetje spadajo v poklicno skupino z največjo ogroženostjo z vidika zdravja, povezanega z delom. Čeprav raziskovalci pojasnjujejo take evidence v skladu s svojimi epistemologijami, statistično obveščene razlage tega pojava še vedno prevladujejo pri oblikovanju z zdravjem povezanih ukrepov. Cilj predlaganega projekta je zagotoviti boljšo razlago vpliva radikalno spremenjenega post-1991 razvoja slovenskega kmetijstva na stiske in obolenja kmetov, kot pa ga sporočajo poklicne zdravstvene evidence. Raziskovalna vprašanja so: ali in kako se je kmetijsko prestrukturiranje po letu 1991 v Sloveniji pretvorilo v osebne stiske in obolenja kmetov, in kako se kmetje odzivajo na z zdravjem povezane okoliščine v kmetijstvu, jih razlagajo, osmišljajo in se z njimi spoprijemajo. Raziskovalna vprašanja bodo raziskana z antropološkim pristopom izvirno vpeljanih in združenih teoretizacij moralne ekonomije, družbenega trpljenja in zdravstvenega součinkovanja na področje problematike »stresa v kmetovanju«. Teoretizacija »moralne ekonomije« bo zagotovila okvir za raziskovanje in razumevanje načinov, po katerih se opazovana ekonomija kmetovanja križa z »moralno ekonomijo« kmetov, kar ima posledice za doživljanje njihove blaginje, medtem kot bo intelektualna tradicija medicinskih antropologov uokvirila opazovanje osebnih stisk in obolenj kmetov kot odziva na drastično spremenjene okoliščine v njihovem življenju. Pristop zdravstvenega součinkovanja se bo nanašal na določene elemente družbeno strukturiranih in časovno umeščenih kontekstov; take, ki so pomembni za doživljanje »stresa v kmetovanju« pri kmetih. Pričakuje se, da bo taka analitična perspektiva omogočila opazovanje »pretvorbe« različnih družbenih pritiskov stalno spreminjajočih se zahtev kmetijskega razvoja, in nasprotujočih si moralnih ekonomij, ki jih kot take doživljajo kmetje, v njihove stiske in obolenja. Raziskovalni načrt vključuje dva delovna sklopa (DS). DS1 zajema večkrajevne terenske raziskave na več konvencionalnih in ekoloških družinskih kmetijah, da se zagotovijo izdatne etnografije o prepletenih družbenih, ekonomskih, političnih in čustvenih procesih, ki podlagajo stiske in obolenja kmetov. Poglobljeni intervjuji bodo izpeljani z odraslimi udeleženci in udeleženkami raziskave mlajše in starejše generacije, da bi zajeli različne glasove te poklicne skupine, in časovno razsežnost njihove presoje »dobrega kmetovanja«, pomembnega za njihovo blaginjo, v kmetijskih okoliščinah pred in po letu 1991. DS2 vključuje pregled zdravstveno-poklicnih in drugih z zdravjem povezanih podatkovnih zbirk in anketnih raziskav, ki vključujejo kmete, da bi se ocenilo, kdo med kmeti (npr. dejavni/nedejavni) je vključen ali izključen iz statistično oblikovane poklicne kategorije, in katere podatkovne zbirke je nujno uskladiti in primerjati, da bi lahko identificirali zdravstveno stanje »dejavnih« in »nedejavnih« kmetov. Na podlagi dobljenih rezultatov obeh delovnih sklopov bo oblikovan scenarij za etnografsko obveščene in izboljšane javno zdravstvene evidence te poklicne skupine. Projektna skupina je zelo izkušena in usposobljena za izvedbo delovnih nalog v sedmih delovnih paketih (DP), ki obsegajo notranjo komunikacijo in administracijo (DP1), analizo posodobljene literature (DP2), logistiko priprav na terensko delo (DP3), večkrajevno terensko delo (DP5), pregled poklicnih in z zdravjem povezanih podatkovnih zbirk (DP5), zaključno analizo in priporočila (DP6) in diseminacijo več
