Projekti / Programi
Urbane prihodnosti: Zamišljanje in spodbujanje možnosti v nemirnih časih
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.04.00 |
Humanistika |
Etnologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
mesta, prihodnosti, vizije, javni prostori, ustvarjalnost, participacija prebivalcev
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
28. marec 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
27 |
71 |
64 |
2,37 |
Scopus |
88 |
472 |
378 |
4,3 |
Raziskovalci (6)
Organizacije (3)
Povzetek
Prihodnost vpliva na sedanjost ravno tako kot preteklost, je pred več kot stoletjem poudaril Friedrich Nietzsche. To dejstvo se trenutno kaže v gibanjih za boljšo prihodnost, pa tudi v globalnih, evropskih, nacionalnih in lokalnih razvojnih strategijah. Čeprav prihodnost v zgodovini ni bila deležna eksplicitne pozornosti etnoloških/antropoloških raziskav, so samonikla sklicevanja nanjo spodbudila disciplinarni obrat k prihodnosti. Ta projekt želi prispevati pionirsko delu o urbanih prihodnostih v etnologiji v obeh sodelujočih državah: v Sloveniji in na Hrvaškem. Predmet raziskave je ustvarjanje prihodnosti v mestih, saj so ta osrednja žarišča moči in prizorišča strategij in taktik, ki si zamišljajo prihodnost, jo predvidevajo in si zanjo prizadevajo. "Prihodnost" se v tem projektu nanaša na celovito razumevanje elementov, ki se združujejo v zamišljanju in uresničevanju prihodnosti. Prihodnost kot predmet preučevanja v etnološkem/antropološkem smislu velja za kulturno in kontekstno pogojeno in torej za večkratno in sporno. Študija bo izvedena v osmih mestih v Sloveniji in na Hrvaškem, ki bodo služila kot študije primerov v primerjalnih, čezmejnih raziskavah, katerih namen je ugotoviti pomen nacionalnih posebnosti za ustvarjanje prihodnost. Projekt, trdno usidran v etnografijo, bo premostil trenutno vrzel v raziskavah prihodnosti, saj te ostajajo pretežno kvantitativno in modelno naravnane. Cilji projekta so – poleg izvedbe čezmejnih etnografskih raziskav – pridobiti nova znanja za razumevanje prihodnosti na presečišču urbanih vprašanj, ki so opredeljena kot ključna v globalnih/EU agendah: javni prostori, urbana ustvarjalnost in participacija prebivalcev. Raziskovalna skupina bo sledila tudi dvema aplikativnima ciljema: civilnim akterjem bo dala glas v ustvarjanju urbanih prihodnosti in postavila temelje za potencialno ustanovitev sodelovalnega in medmestnega centra za raziskave prihodnosti. Projektno skupino sestavlja deset raziskovalcev – po pet iz vsake države – ki so že medsebojno sodelovali. Vsak član skupine izhaja iz etnologije in kulturne antropologije, njihova raziskovalna zanimanja pa so združljiva s projektno tematiko. Njihova raziskava bo temeljila na teoretskem pregledu literature, diskurzivnih analizah strateških dokumentov in poročil v medijih ter etnografskem terenskem delu. Upoštevali bodo vidik od zgoraj navzdol (strateški), od spodaj navzgor (mestne iniciative) in vidik posameznikov (nevidni državljani). Njihove raziskave v izbranih mestih bodo prepletale osnovne teme projekta – javni prostori, urbana ustvarjalnost in participacija. To jim bo omogočalo osredinjanje na raznolika urbana vprašanja in akterje. Raziskovali bodo pomen svetovnih in EU agend za urbano prihodnost in akterje; vpliv turizma na nove pripovedi o urbani prihodnosti; kako priseljenci ustvarjajo urbane prihodnosti prek podjetništva; lokalne strateške vizije in infrastrukturne projekte; kako mladi ustvarjajo prihodnost; ustvarjanje prihodnosti v etnično raznolikih mestih; vključevanje futurističnih projektov v periferna mesta; dinamiko ustvarjanja zelene urbane prihodnosti; akterje in agende, ki vplivajo na zamišljanje in uresničevanje postindustrijskih urbanih prihodnosti; prostorske intervencije pri vnovičnem opredeljevanju prihodnosti mesta; in socialne eksperimente, ki gradijo alternativne urbane prihodnosti. Raziskovalci bodo svoje raziskovalne rezultate objavljali v znanstvenih člankih v uglednih etnoloških/antropoloških publikacijah ter jih predstavljali na konferencah in javnih prireditvah. Projekt bo pokazal, da globalno majhna, obrobna in »navadna« mesta predstavljajo izzivalen prostor za raziskave urbanih prihodnosti in prispevajo k nadaljnjemu razvoju teorije urbanih študij. Kot prva srednjeročna bilateralna raziskava slovenskih in hrvaških etnologov/antropologov po osamosvojitvi obeh držav bo projekt okrepil tudi čezmejno akademsko sodelovanje, usmeril etnologijo/antropologijo v obeh državah v preučevanje prihodnosti in disciplini