Projekti / Programi
Jezikovni prenos pragmatičnih prvin: Govorci slovenščine v večjezičnem okolju
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.02 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Teoretično in uporabno jezikoslovje |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
večjezičnost, pragmatično sklepanje, usvajanje jezika, slovnično število, pragmatični prenos
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Predlagani projekt predstavlja prvo raziskavo na predhodno neraziskanem področju jezikovnega prenosa pragmatičnih prvin pri večjezičnem usvajanja jezika. Naš pristop bo vključeval orodja in spoznanja eksperimentalne pragmatike, večjezičnosti in usvajanja jezika pri otrocih in odraslih. Raziskava bo del obsežnejšega raziskovalnega programa, katerega cilj je opredeliti mesta, na katerih med jeziki prihaja do razlik, ki vplivajo na pragmatični pomen. V okvirih tega programa bomo raziskali vpliv razlik med jeziki na večjezično usvajanje in se osredotočili na nekatere specifične lastnosti slovenščine, da bi odkrili primere jezikovnih prenosov, še posebej negativnih pragmatičnih prenosov pri večjezični populaciji. Prvi del raziskave zadeva pragmatično okrepitev v kontekstu množine. Nedavna odkritja na področju teoretične pragmatike prinašajo obsežne utemeljitve, da množinske oblike samostalnikov ne vkodirajo leksikalne množine, ampak v resnici sprožijo pragmatično sklepanje na množino. Ta trditev je utemeljena na ugotovitvi, da samostalnik v množini ne označuje nujno nanosnika, ki obsega več kot enega posameznika. Primeri, ko se to ne zgodi, so na primer goli samostalniki v množini, ki so v dosegu zanikanja; in samostalniki v množini, ki jih določa eksistencialni kvantifikator in so hkrati v dosegu univerzalnega kvantifikatorja. Posledično mora teorijo, ki zagovarja semantično nevtralnost množine, dopolnjevati pragmatična teorija, ki podpira možnost sklepanja na množino. Na podlagi Principa okrepitve predpostavke (Heim 1991), Sauerland (2008) predlaga, da množina sproži anti-edninsko predpostavko. Če jezik, poleg oblikoslovnega razlikovanja med ednino in množino razlikuje med tremi števili, ednino, dvojino in množino, bomo potek sklepanja na množino morali dopolniti. Tak jezik je slovenščina. Dvojinska končnica predpostavlja, da sta v množici entitet, na katero se nanaša samostalnik, dva elementa. Iz tega sledi, da uporaba samostalnika v množini v takih jezikih sproži ne le anti-edninsko, ampak tudi anti-dvojinsko implicirano predpostavko. Zaključimo, da množinska oblika samostalnika v slovenščini in v jeziku, ki ne pozna dvojine, sprožita dva različna poteka pragmatičnega sklepanja (vsaj tri oz. vsaj dva). Točno to je situacija, v kateri upravičeno pričakujemo negativni jezikovni prenos pri večjezičnih govorcih. Predlagana raziskava temelji na sistemu slovničnega števila v jezikovnih parih slovenščina - angleščina in slovenščina - italijanščina pri usvajanju jezika. Primere, ko bodo večjezični govorci italijansko ali angleško množino na samostalniku razumeli kot 'vsaj trije', oziroma primere, ko bodo večjezični govorci slovensko množino na samostalniku razumeli kot 'vsaj dva', bodo analizirali kot primere negativnega prenosa. V raziskavi bomo zbrali podatke od i) zgodnjih dvojezičnih govorcev slovenščine in italijanščine iz območja Furlanije - Julijske krajine, ii) slovenske govorce, ki se učijo italijanščine kot L2 jezika, in iii) slovenske govorce, ki se učijo angleščine kot L2 jezika. V drugi načrtovani seriji eksperimentov bomo primerjali razumevanje neopredeljenih količinskih kvantifikatorjev precej in veliko pri enojezičnih in večjezičnih govorcih. Zanimalo na bo, ali govorci jezikov, ki ne poznajo slovenskega tipa natančnega razlikovanja med količinskimi kvantifikatorji, zaradi tega podlegajo negativnemu prenosu, ko se učijo slovenščine kot drugega/tujega jezika. Kot negativni prenos bomo razumeli primere, ko bosta precej in veliko uporabljena kot sopomenki v kontekstih, kjer sta očitno na voljo kot dve jezikovni alternativi, hkrati pa njun pomen ne bo okrepljen ne s tipičnim ne z netipičnim sklepanjem. Testirali bomo tako dvojezične otroke kot dvojezične odrasle z različnimi jezikovnimi kombinacijami prvih jezikov. Poleg tega bomo proučili učinek starosti kot možnega dejavnika, ki vpliva na negativni prenos. Dvojezične udeležence raziskave bomo zbrali med priseljenci, ki že vsaj 5 let bivajo v Sloveniji.
