Projekti / Programi
Slovenska narodnozabavna glasba kot politika: percepcije, recepcije in identitete
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.06.00 |
Humanistika |
Kulturologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
popularna glasba, avdiovizualni mediji, kulturna politika, identitete, spol, občinstva, estetika
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
26. julij 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
32 |
116 |
116 |
3,63 |
| Scopus |
68 |
239 |
218 |
3,21 |
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Praktično ni poroke, pogreba, športne zmage ali zabave v Sloveniji, ki bi minila brez narodnozabavne glasbe (NZG) – najbolj množično razširjenega, mainstream, pregovorno »slovenskega« glasbenega žanra. Presenetljivo je, da je ravno žanr, ki ima kontinuirano velik vpliv na slovensko »narodno estetiko« (Mlekuž 2013, Močnik 2009, Stanković 2015, Majsova 2016), na narodni simbolni imaginarij, na glasbene sezname na zabavah in proslavah, kot tudi na druge glasbene žanre obšel zanimanje raziskovalcev. Slovenska popularna glasba je bila do danes proučevana pretežno kot orodje formacije alternativnih identitet in njihove artikulacije; v pomenu njene političnosti so bile poudarjene predvsem njene disruptivne zmožnosti (Hofman 2015; Velikonja 2003; Velikonja 2013). Pomembnost teh študij, ki se razumljivo osredotočajo na alternativne žanre in prakse, je izjemna. Kažejo na bogato kompleksnost slovenske kulturne krajine, izpostavijo tako formativno vlogo glasbe v artikulaciji prostorov in identitet kot tudi učinkovito kontekstualizirajo slovensko krajino praks glasbene produkcije in potrošnje v regionalnih in transnacionalnih glasbenih, kulturnih in teoretičnih perspektivah. Pričujoči projekt želi prejšnje študije nadgraditi in vzeti pod drobnogled enega najmanj raziskanih vidikov slovenske sodobne glasbene krajine, narodnozabavno glasbo. Projekt gradi na obsežnem raziskovanju slovenske popularne glasbe, ki ga je opravil vodja projekta red. prof. dr. Peter Stanković (Stanković 2002, 2006, 2014, 2015) in naslavlja raziskovalne vrzeli in izzive, opisane v zadnji veliki študiji o slovenski mainstream popularni glasbi (2010–2013). Študijo je vodil Stanković in je bila del projekta o dediščini popularne glasbe, kulturnega spomina in identitete, financiranega s strani fundacije HERA. Med drugim so rezultati projekta pokazali vztrajnost močnih vezi med narodnozabavno glasbo in narodno identiteto v političnih in izobraževalnih diskurzih (Zevnik 2014) ter raziskavah občinstva (Majsova 2016), hkrati pa tudi odsotnost žanra v dediščinskih diskurzih (Stanković 2014) in strokovni literaturi (Stanković 2015). Z upoštevanjem teh ugotovitev namerava pričujoči projekt določiti sodobni kulturni vpliv narodnozabavne glasbe in njene vključenosti v mehanizme vladovanja v Sloveniji. Narodnozabavno glasbo bomo proučevali iz perspektiv a)politik in produkcije; b) medijskega izpostavljanja; c) recepcije in d) tekstov, z namenom analize njenih politik estetike. Nameravamo narediti večrazsežno mapiranje sodobne narodnozabavne glasbe, to je 1) njene prisotnosti v glasbeni produkciji, tiskanih in avdiovizualnih medijih; 2) njene vidnosti v zakonodaji, kulturnih politikah, političnih in komercialnih diskurzih; 3) njene dojete vpletenosti v lokalno, regionalno in nacionalno zgodovino, kulturni spomin in identifikacijo; in 4) njene izražene estetike (tekst, performans in imaginarij, s posebnim fokusom na njenem usklajevanju spolnih vlog, estetike ruralnega in urbanega ter tradicionalnega in modernega). Projekt bo obogatil študije slovenske popularne glasbe s tem, ko bo ponudil dragoceno kontekstualizacijo sodobnih glasbenih krajin popularne glasbe in tako dopolnil študije drugih žanrov. Projekt bo tudi ponudil potrebno oceno sodobnih transformacij pomena, ki ga ima žanr v nacionalni ekonomiji, ter njegovega statusa »narodnega« žanra. To bo prva študija pri nas, ki bo prevpraševala tradicionalistično, konservativno in nacionalistično estetiko narodnozabavne glasbe preko analize njenega sodobnega vzgiba, da odgovori na in vključuje razvoj z drugih žanrov, in njenega vpliva na druge žanre (npr. pop-rock).
