Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
slovenska literatura; knjižna cenzura; cenzura gledališča; cenzura periodike; knjižni trg; medijski sistem; literarni sistem; samocenzura; cenzura in spol; sodni procesi; prepovedi in zaplembe; slovensko narodno gibanje; dolgo 19. stoletje; profesionalizacija pisateljev
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
13.459,54
A''
1.402,1
A'
5.954,78
A1/2
8.324,78
CI10
287
CImax
15
h10
7
A1
44,77
A3
1,98
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 02. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  119  173  142  1,19 
Scopus  148  335  283  1,91 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  29396  dr. Monika Deželak Trojar  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2022  103 
2.  39183  dr. Nina Ditmajer  Literarne vede  Mladi raziskovalec  2020  121 
3.  21450  dr. Marijan Dović  Literarne vede  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  555 
4.  30792  dr. Jernej Habjan  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2022  184 
5.  06442  dr. Marko Juvan  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2022  709 
6.  29625  dr. Katja Mihurko Poniž  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2022  445 
7.  16207  dr. Matija Ogrin  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2022  480 
8.  32213  dr. Urška Perenič  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  374 
9.  24714  dr. Luka Vidmar  Literarne vede  Raziskovalec  2020 - 2022  467 
10.  28250  dr. Andrejka Žejn  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  82 
11.  24920  dr. Tanja Žigon  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  422 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  93.510 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.546 
3.  1540  Univerza v Novi Gorici  Nova Gorica  5920884000  12.910 
Povzetek
SLOVENSKI LITERATI IN CESARSKA CENZURA V DOLGEM 19. STOLETJU (POVZETEK) Predlagani triletni raziskovalni projekt posega na področje, ki je bilo doslej slabo in nesistematično raziskano, saj je bila večina pozornosti namenjena odmevnim partikularnim primerom. Namesto parcialnih vpogledov predlagana raziskava – motivirana z izhodiščnima premisama o konstitutivnosti in prikritosti cenzurnih praks – predvideva sistematično raziskavo zaokroženega obdobja, ki vključuje analizo novih primarnih virov, podrobne študije primerov pa okvirja z novo konceptualizacijo moderne institucije cenzure. Korak naprej od dosedanjih raziskav, ki so z izrazom »cenzura« zaznamovale najrazličnejše prakse, napravi z enotnejšo opredelitvijo cenzure, ki nato omogoča analizo dejanskih relativno specifičnih področij njene pravne regulacije in implementacije. V književnosti tega obdobja so to področja 1) periodike, 2) knjižnega založništva in 3) gledališča. Prostorski okvir raziskave predstavljajo slovenske dežele v habsburški monarhiji (zlasti Kranjska, a tudi Koroška in Štajerska), pri čemer je dogajanje ves čas vpeto v kontekst imperialne cenzure in v kontekst sosednjih literarnih kultur (nemškoavstrijske, češke, hrvaške, madžarske). Časovni okvir je »dolgo 19. stoletje«, torej obdobje 1789–1914, ki ga revolucionarno leto 1848 skoraj simetrično razmejuje na dve fazi: medtem ko v prvi prevladuje preventivna (pred)cenzura, drugo obvladuje zlasti retroaktivna (po)cenzura. Projekt si obeta izkoristiti prednosti, ki jih prinaša panoramski pogled na t. i. dolgo obdobje (»longue durée«), ki bo prav zaradi obsežnosti spodbujal tudi teoretske in metodološke posege. Osredotoča se zlasti na cenzuro v ožjem smislu, tj. institucionalizirane oblike nadzora nad cirkulacijo besedil, katerih bistvena razsežnost je zmožnost sankcioniranja (udejanja jo represivni aparat države). Takšno strogo izhodišče bo omogočilo tudi raziskave manj institucionaliziranih oblik, kot so samocenzura, posredne sankcije, tržne omejitve, diskrimancija spolnih in drugih manjšin ter druge oblike cenzure v širšem pomenu. Projekt bo obsegal splošne (sintetične) raziskave in niz skrbno izbranih študij primerov, ki bodo zajele celoten časovni razpon, vsa področja književnega ustvarjanja in ključne problemske sklope predlaganega projekta. V središču zanimanja bodo implementacija cenzorskih praks, njihov vpliv na slovenske knjige, časopise in gledališče, njihova vloga pri razvoju slovenskega narodnega gibanja, strategije izmikanja cenzuri, spremembe družbenih funkcij cenzure, pa tudi vpliv »spolske cenzure«, ki doslej pri nas še ni bil resno tematiziran. Projektna skupina je sestavljena iz raziskovalcev treh ustanov (ZRC SAZU, Univerza v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici), ki so se večinoma že ukvarjali s cenzuro, vodja projekta pa na tem področju izkazuje vidne dosežke doma in v tujini. Sodelovale bodo tudi druge slovenske ustanove (Odsek za tehnologije znanja IJS, Inštitut za novejšo zgodovino, Rokopisni oddelek NUK) ter posamezni tuji raziskovalci, ki se ukvarjajo s cenzuro v habsburški monarhiji (Dunaj, Praga, Budimpešta, Zagreb) ali z nacionalnimi gibanji dolgega 19. stoletja (SPIN – Univerza v Amsterdamu). Predvideni rezultati projekta vključujejo mednarodno delavnico »Cenzura v habsburški monarhiji« (razširjeno v tematski blok v mednarodni znanstveni reviji), simpozij »Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju«, katerega rezultati bodo objavljeni v slovenski monografiji (urednik vodja projekta), knjigo vodje projekta Slovenski literati in cesarska cenzura od Linharta do Cankarja, digitalizacijo doslej neobjavljenih cenzorskih dokumentov in spletno stran. Projekt bo ob znanstvenih rezultatih zlasti z razstavo na enem od vodilnih slovenskih razstavišč (NUK) dosegel tudi širšo javnost.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno