Projekti / Programi
Imperij in preobrazba žanrov v rimski književnosti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.07.00 |
Humanistika |
Literarne vede |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Rimska literatura, rimski imperij, literarni žanr, teorija žanra
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
18 |
9 |
9 |
0,5 |
| Scopus |
29 |
15 |
12 |
0,41 |
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Problematika presega pojavljanje imperija kot literarne teme, saj je zelo konkretno omejena na vprašanje zvrsti. Zaradi globoke strukturne vloge, ki jo je igral v grško-rimski književnosti, žanr pogosto zelo zvesto odseva politične in kulturne spremembe. Mogoče je trditi, da je bil prav imperij v svojih političnih in geografskih manifestacijah eden nosilnih dejavnikov v preobrazbah grških literarnih zvrsti v Rimu. Pripoznanje vloge, ki jo ima imperij kot zvrstna konstituenta, lahko pripomore k razumevanju raznolikih pogledov na rimski imperij in na pojav imperija nasploh: afirmativnih, dvomečih, kritičnih, opozicijskih. Latinska literatura se je porodila iz širitve rimskega (republikanskega) imperija: Graecia capta ferum victorem cepit et artes intulit agresti Latio. Vendar ta zgodovinska konstatacija sama po sebi še ne vodi k vprašanju, kako je rimski imperij kot zgodovinska (politična, družbena, kulturna) resničnost vplival na (pre)oblikovanje literarnih zvrsti in njihovega “jezika” v najširšem pomenu besede. Kako so se uradni državni anali lahko preobrazili v zgodovinopisje? Kako so v zgodnji fazi vplivali na rimsko epiko? V čem je izvirnost zgodovinarjev pozne republike in cesarske dobe, ko se soočajo z anahronističnimi omejitvami te tradicije? Kako je Katul v rimsko epsko tradicijo posegel s svojo eksperimentalno pesnitvijo o svatbi Peleja in Tetide, ki obenem pripoveduje o kozmični zgodovini in o ljubezenskih dogodivščinah? Kakšno vlogo imata biografija in elegija v Vergilijevi Eneidi, epski pesnitvi, ki poveličuje imperium sine fine? V kolikšni meri je “avgustejski” Ovidij v Metamorfozah in Fastih, dveh pesnitvah, ki ju je težko brati brez suma, da vsebujeta politično subverzivne poudarke? Se je Ovidij v izgnanstvu ponižal z adulacijo cesarju? Kakšna so politična sporočila na površini apolitične epike flavijske dobe v kontekstu razvoja zvrsti? Kako imperij kot kulturna resničnost vpliva na Marcialove zbirke epigramov in na Stacijevo “priložnostno” poezijo v Silvah? So Svetonijeva Življenja cezarjev politično res tako irelevantna, kot se o njih pogosto misli? Je mogoče zvrstno opredeliti Laktancijeve Divinae institutiones? Kakšen je bil prispevek tega dela k latinski filozofski prozi in retoriki? Kako sta se univerzalna zgodovina in epistolografija preoblikovali v stiku s krščanstvom? Ta eksemplarična vprašanja ponazarjajo po eni strani širino tematike, po drugi njeno konceptualno zamejenost. Projekt bo povezal skupino raziskovalcev, tudi takih, ki so šele na začetku kariere, ki jih zanimajo tako oblikovni kot zgodovinski vidiki rimske književnosti. Skupina vsebinsko pokriva številne avtorje, obdobja in zvrsti, od epike do elegije, epigrama in priložnostne poezije, od zgodovinopisja do biografije in epistolografije. Posebna poznornost bo veljala preobrazbam tradicionalnih žanrov v poznoantični krščanski in poganski prozi (zgodovinopisje, panegirikik, pisma, apologetska in sorodna polemična literatura). Projekt je že v fazi predloga izrazito usmerjen v mednarodno sodelovanje, v organizacijo delavnic in konferenc in v mednarodno relevantne publikacije. Pri tem se opira na že obstoječa institucionalna in individualna sodelovanja.
