Projekti / Programi
Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.04 |
Humanistične vede |
Umetnost (umetnost, umetnostna zgodovina, izvajanje umetnosti, glasba) |
umetnostna zgodovina, arhitekturna zgodovina, arhitektura, urbana zgodovina, upravne palače, srednji vek, Beneška republika, Istra, Koper
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
23. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
15 |
11 |
10 |
0,67 |
| Scopus |
16 |
12 |
12 |
0,75 |
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Koper je bil v predmodernem času središče beneške Istre. Za potrebe oblasti se je v Kopru razvil specifičen kompleks objektov za organe koprske komune. Na čelu komune (13.-18. st.) je bil podestat, Benečan, ki je bil v zgodnjem novem veku tudi upravitelj celotne beneške Istre. Tudi on je domoval v kompleksu, ki je ravno po njem dobil naziv Pretorska palača (palača upraviteljev). Pretorska palača je zaradi svoje nekdanje vloge brez primere na Slovenskem. Na vzhodnem Jadranu sta se podobna kompleksa kot v Kopru razvila le še v Zadru in v Kotorju, a se tudi ta od koprskega razlikujeta. V Zadru, kjer je bil sedež upravitelja beneške Dalmacije in Albanije (slednja v današnji Črni gori), sta bila sedeža lokalne in regionalne oblasti ločena. V Kotorju, kjer je upravitelj kotorske komune hkrati opravljal vlogo podupravitelja beneške Albanije, je takšen kompleks nastal stran od mestnega središča in stran od katedralnega kompleksa, ob mestnem pristanišču. Podobna kompleksa, sedeža beneških regionalnih struktur najdemo še na Krfu in na Kreti (Heraklion). V nobenem od naštetih mest ni bila beneška dominacija tako dolgotrajna ali izrazita kot v Kopru, sploh v starejših obdobjih. Hkrati nobeno od bodočih beneških pomorskih regionalnih središč za razliko od Kopra v srednjem veku ni bilo pod gospostvom velikih fevdalnih gospodov. Ta razlika je pomembno vplivala na stavbno zgodovino koprskega kompleksa in zato moramo, ko gre za njegovo stavbno zgodovino v starejših obdobjih (11.-13. st.), zglede iskati npr. v Trevisu, Padovi in Veroni. Stavbna zgodovina Pretorske palače, katere zunanji gabariti so bili v veliki meri določeni ob koncu 15. stoletja, ko je bila zaključena prenova osrednjega komunalnega trga, še vedno ni pojasnjena. Poleg tega se odpirajo številna nova vprašanja s področja arhitekturne in urbane zgodovine. Projektna skupina, sestavljena iz umetnostnih zgodovinarjev, zgodovinarjev, klasičnih filologov in konservatorjev, bo iskala odgovore na naslednja: 1. 1. umestitev upravnega središča v mestni raster; 2. 2. a. kronologija gradbenih posegov, razporeditev prostorov in njihova funkcija od nastanka palače do konca 15. stoletja; b. odnos med javnim in zasebnim znotraj kompleksa palače, torej odnos med javnimi prostori in zasebnim stanovanjem podestata v vsakdanji in protokolarni rabi; c. vpliv političnega in gospodarskega razvoja v Istri in v Beneški republiki na predelave Pretorske palače; 3. 3. ikonografska in prostorska umestitev palače v širši prostor nekdanje Platee Communis; 4. 4. umetnostnozgodovinsko vrednotenje in umestitev Pretorske palače v prostor nekdanje Beneške republike in v širši jadranski in sredozemski prostor. Palača je bila na osnovi arhivskih virov nazadnje obravnavana v začetku prejšnjega stoletja, vendar tudi takrat bolj s stališča same stavbne zgodovine in manj s stališča funkcije posameznih prostorov in delov stavbe. Še nikoli pa ni bila postavljena v širši kontekst jadranskega prostora in zaledja. Resnejše raziskave komunalne palače je tri četrt stoletja onemogočala nedostopnost arhiva koprske komune. Zato se sedaj, ko je arhiv koprske komune ponovno dostopen v Archivio di Stato v Benetkah ponuja izjemna priložnost, da Pretorsko palačo postavimo na zemljevid pomembnih upravnih stavb Beneške republike. Pričakujemo, da bo ob koncu raziskave Pretorska palača ena najbolje raziskanih srednjeveških upravnih palač v širšem prostoru in bo zato dobra referenca za vse nadaljnje mednarodne raziskave. Analiza stavbne zgodovine objektov na osnovi funkcije posameznih prostorov, še bolj pa umeščanje beneške oblasti v stara mestna jedra in razporejanje mestne elite okrog novih središč sta trenutno med najbolj aktualnimi temami arhitekturne in urbane zgodovine. Za diseminacijo rezultatov projekta bomo poskrbeli z ureditvijo spletne strani, objavo vmesnih rezultatov, predstavitvijo končnih rezultatov v obliki spletne razstave in organizacijo mednarodnega posveta na temo srednjeveških upravnih palač.
