Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Koncept soodvisnosti v krasu: povezanost vrtač in jam z vidika antropogenih vplivov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.01  Humanistika  Geografija  Fizična geografija 
Ključne besede
vrtače / plitve jame / koncept povezanosti / sedimenti / infiltracija / vodoprepustnost / ERT / degradacija / varstvo podzemne vode / karst / raba tal / odlagališče odpadkov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
10.317,13
A''
1.356,24
A'
3.875,54
A1/2
5.410,94
CI10
4.505
CImax
713
h10
26
A1
31,89
A3
9,06
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  280  4.031  3.367  12,03 
Scopus  445  5.826  4.649  10,45 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  178 
2.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  390 
3.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2022  551 
4.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  171 
5.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  352 
6.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  609 
7.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  128 
8.  16050  dr. Aleš Smrekar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  390 
9.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2022  501 
10.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  178 
11.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2022  1.174 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.472 
Povzetek
Geoznanost posveča vse več pozornosti razumevanju procesov pretoka snovi in njihovega součinkovanja med različnimi geološkimi sistemi. To razumevanje zaobjema »koncept povezljivosti« (tudi koncept soodvisnosti), ki podaja celosten delovni okvir za lažje razumevanje delovanja porečij in pripomore k razumevanju prostorsko-časovnih povezljivosti procesov prenosa sedimentov znotraj porečij. Doslej je bil koncept pretežno vezan na rečne geomorfološke sisteme, mi pa ga želimo uporabiti v kraškem geomorfološkem sistemu. Funkcija korozijskih vrtač v krasu je namreč primerljiva z rečnimi mrežami v nekraških sistemih, le da v nasprotju od porečij kraški geomorfološki sistem deluje navpično in vrtače odvajajo vodo proti izhodni točki, ki je običajno najnižja točka v njihovem dnu. Direktne povezave vrtač in pod njimi ležečih plitvih jamskih sistemov ter pretoka snovi pa dosedanje študije v okviru koncepta povezljivosti še niso detajlno zaobjele. V projektu želimo povezati obe omenjeni kraški obliki, saj nas bo zanimal neposreden pretok snovi med vrtačami in jamami. Vrtače nam bodo služile kot »vhodne točke«, jame neposredno pod njimi pa kot »izhodne točke« sistema. V okviru koncepta povezljivosti med kraškim površjem in podzemljem so z vidika geoznanosti in preučevanja antropogenih vplivov na kras, pomembni predvsem hidrološka, sedimentološka in geokemična povezljivost. CONA POVEZLJIVOSTI VRTAČA-JAMA bo v ospredju te raziskave in je opredeljena kot del kraškega vodonosnika v obliki tridimenzionalnega podzemnega prostora za katerega predvidevamo, da veljajo posebne značilnosti povezljivosti (soodvisnosti) med vrtačami in plitvimi jamami. Različni antropogeni vplivi rabe vrtač bodo upoštevani. Številne raziskave dokazujejo več različnih in bolj intenzivnih antropogenih vplivov na okolje vrtač kakor na okoliško kraško pokrajino. Specifične naravne značilnosti korozijskih vrtač kot so povečana vlažnost prsti in koncentracija sedimenta v dnu lahko pomembno vpliva na hidrogeološke, sedimentološke in geokemijske procese v spodaj ležečih plitvih jamah vadozne cone. Po drugi strani pa suha in plitva prst izven vrtač drugače vpliva na podzemlje. Kljub temu, da so bili procesi v vadozni coni, vključno z njeno najvišjo epikraško cono, že intenzivno raziskani, ostajajo odprta nekatera osnovna vprašanja: Kako različni sedimentni depoziti v vrtačah vplivajo na infiltracijo površinske vode v kraško podzemlje, posebej v plitvi vadozni coni? Naš namen je določiti vlogo sedimentov v korozijskih vrtačah pri hidrološki in geokemični povezljivosti vrtač z plitvimi jamami v vadozni coni. Natančno bomo analizirali Kataster jam za tri izbrana vzorčna območja nizkih dinarskih planot in izločiti čimbolj vodoravno ležeče plitve jame, ki so locirane do cca 50 m pod kraškim površjem, katerega pokrivajo korozijske vrtače. Ocenili bomo obstoj, obseg in značilnosti procesov povezljivosti v coni med vrtačo in plitvo jamo. Skladno s tem bomo izvedli tako imenovane time-lapse ERT meritve v intervalu od sušne do deževne periode. Natančno bomo analizirali geomorfološke značilnosti relevantnih vrtač ter identificirati značilnosti sedimentnih depozitov v dnu vrtač in značilnosti sedimentov v plitvih jamah; geokemične parametre inflitrirane vode (na površju / v sediment v vrtači in v plitvi jami) z namenom določitve antropogenih vplivov na kraško okolje. Določili bomo vpliv sedimentov na procese in značilnosti v epikraški zoni. Izvedli bomo podrobno vzorčenje sedimentov (izkopani profili, vzorčenje) in laboratorijske analize, da bomo razumeli značilnosti sedimentov v vrtačah in jamah, ki so pomembni za povezljivost. Na koncu bomo izdelali prenosljivi model za oceno antropogenih vplivov v coni med vrtačami in plitvimi jamami.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno