Projekti / Programi
Koncept soodvisnosti v krasu: povezanost vrtač in jam z vidika antropogenih vplivov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.12.01 |
Humanistika |
Geografija |
Fizična geografija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.07 |
Družbene vede |
Ekonomska in družbena geografija |
vrtače / plitve jame / koncept povezanosti / sedimenti / infiltracija / vodoprepustnost / ERT / degradacija / varstvo podzemne vode / karst / raba tal / odlagališče odpadkov
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
05. december 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
306 |
5.037 |
4.300 |
14,05 |
| Scopus |
495 |
7.191 |
5.892 |
11,9 |
Raziskovalci (14)
Organizacije (1)
Povzetek
Geoznanost posveča vse več pozornosti razumevanju procesov pretoka snovi in njihovega součinkovanja med različnimi geološkimi sistemi. To razumevanje zaobjema »koncept povezljivosti« (tudi koncept soodvisnosti), ki podaja celosten delovni okvir za lažje razumevanje delovanja porečij in pripomore k razumevanju prostorsko-časovnih povezljivosti procesov prenosa sedimentov znotraj porečij. Doslej je bil koncept pretežno vezan na rečne geomorfološke sisteme, mi pa ga želimo uporabiti v kraškem geomorfološkem sistemu. Funkcija korozijskih vrtač v krasu je namreč primerljiva z rečnimi mrežami v nekraških sistemih, le da v nasprotju od porečij kraški geomorfološki sistem deluje navpično in vrtače odvajajo vodo proti izhodni točki, ki je običajno najnižja točka v njihovem dnu. Direktne povezave vrtač in pod njimi ležečih plitvih jamskih sistemov ter pretoka snovi pa dosedanje študije v okviru koncepta povezljivosti še niso detajlno zaobjele. V projektu želimo povezati obe omenjeni kraški obliki, saj nas bo zanimal neposreden pretok snovi med vrtačami in jamami. Vrtače nam bodo služile kot »vhodne točke«, jame neposredno pod njimi pa kot »izhodne točke« sistema. V okviru koncepta povezljivosti med kraškim površjem in podzemljem so z vidika geoznanosti in preučevanja antropogenih vplivov na kras, pomembni predvsem hidrološka, sedimentološka in geokemična povezljivost. CONA POVEZLJIVOSTI VRTAČA-JAMA bo v ospredju te raziskave in je opredeljena kot del kraškega vodonosnika v obliki tridimenzionalnega podzemnega prostora za katerega predvidevamo, da veljajo posebne značilnosti povezljivosti (soodvisnosti) med vrtačami in plitvimi jamami. Različni antropogeni vplivi rabe vrtač bodo upoštevani. Številne raziskave dokazujejo več različnih in bolj intenzivnih antropogenih vplivov na okolje vrtač kakor na okoliško kraško pokrajino. Specifične naravne značilnosti korozijskih vrtač kot so povečana vlažnost prsti in koncentracija sedimenta v dnu lahko pomembno vpliva na hidrogeološke, sedimentološke in geokemijske procese v spodaj ležečih plitvih jamah vadozne cone. Po drugi strani pa suha in plitva prst izven vrtač drugače vpliva na podzemlje. Kljub temu, da so bili procesi v vadozni coni, vključno z njeno najvišjo epikraško cono, že intenzivno raziskani, ostajajo odprta nekatera osnovna vprašanja: Kako različni sedimentni depoziti v vrtačah vplivajo na infiltracijo površinske vode v kraško podzemlje, posebej v plitvi vadozni coni? Naš namen je določiti vlogo sedimentov v korozijskih vrtačah pri hidrološki in geokemični povezljivosti vrtač z plitvimi jamami v vadozni coni. Natančno bomo analizirali Kataster jam za tri izbrana vzorčna območja nizkih dinarskih planot in izločiti čimbolj vodoravno ležeče plitve jame, ki so locirane do cca 50 m pod kraškim površjem, katerega pokrivajo korozijske vrtače. Ocenili bomo obstoj, obseg in značilnosti procesov povezljivosti v coni med vrtačo in plitvo jamo. Skladno s tem bomo izvedli tako imenovane time-lapse ERT meritve v intervalu od sušne do deževne periode. Natančno bomo analizirali geomorfološke značilnosti relevantnih vrtač ter identificirati značilnosti sedimentnih depozitov v dnu vrtač in značilnosti sedimentov v plitvih jamah; geokemične parametre inflitrirane vode (na površju / v sediment v vrtači in v plitvi jami) z namenom določitve antropogenih vplivov na kraško okolje. Določili bomo vpliv sedimentov na procese in značilnosti v epikraški zoni. Izvedli bomo podrobno vzorčenje sedimentov (izkopani profili, vzorčenje) in laboratorijske analize, da bomo razumeli značilnosti sedimentov v vrtačah in jamah, ki so pomembni za povezljivost. Na koncu bomo izdelali prenosljivi model za oceno antropogenih vplivov v coni med vrtačami in plitvimi jamami.
