Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Koncept soodvisnosti v krasu: povezanost vrtač in jam z vidika antropogenih vplivov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.01  Humanistika  Geografija  Fizična geografija 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
vrtače / plitve jame / koncept povezanosti / sedimenti / infiltracija / vodoprepustnost / ERT / degradacija / varstvo podzemne vode / karst / raba tal / odlagališče odpadkov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
11.690,74
A''
1.934,81
A'
5.106,75
A1/2
6.322,14
CI10
6.380
CImax
1.017
h10
33
A1
39,62
A3
5,57
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 14. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  316  5.413  4.623  14,63 
Scopus  510  7.705  6.336  12,42 
Raziskovalci (14)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  27510  dr. Mateja Breg Valjavec  Geografija  Vodja  2020 - 2024  195 
2.  30791  dr. Rok Ciglič  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  428 
3.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  569 
4.  54767  Špela Čonč  Geografija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  63 
5.  33273  dr. Mateja Ferk  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  197 
6.  35035  dr. Matjaž Geršič  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2024  250 
7.  13179  dr. Mauro Hrvatin  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2024  365 
8.  21464  dr. Blaž Komac  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  640 
9.  50215  dr. Matej Lipar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  165 
10.  29392  dr. Katarina Polajnar Horvat  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2024  151 
11.  16050  dr. Aleš Smrekar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  400 
12.  10443  dr. Stanka Šebela  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  531 
13.  38267  dr. Jure Tičar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  227 
14.  22245  dr. Matija Zorn  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  1.242 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  63.112 
Povzetek
Geoznanost posveča vse več pozornosti razumevanju procesov pretoka snovi in njihovega součinkovanja med različnimi geološkimi sistemi. To razumevanje zaobjema »koncept povezljivosti« (tudi koncept soodvisnosti), ki podaja celosten delovni okvir za lažje razumevanje delovanja porečij in pripomore k razumevanju prostorsko-časovnih povezljivosti procesov prenosa sedimentov znotraj porečij. Doslej je bil koncept pretežno vezan na rečne geomorfološke sisteme, mi pa ga želimo uporabiti v kraškem geomorfološkem sistemu. Funkcija korozijskih vrtač v krasu je namreč primerljiva z rečnimi mrežami v nekraških sistemih, le da v nasprotju od porečij kraški geomorfološki sistem deluje navpično in vrtače odvajajo vodo proti izhodni točki, ki je običajno najnižja točka v njihovem dnu. Direktne povezave vrtač in pod njimi ležečih plitvih jamskih sistemov ter pretoka snovi pa dosedanje študije v okviru koncepta povezljivosti še niso detajlno zaobjele. V projektu želimo povezati obe omenjeni kraški obliki, saj nas bo zanimal neposreden pretok snovi med vrtačami in jamami. Vrtače nam bodo služile kot »vhodne točke«, jame neposredno pod njimi pa kot »izhodne točke« sistema. V okviru koncepta povezljivosti med kraškim površjem in podzemljem so z vidika geoznanosti in preučevanja antropogenih vplivov na kras, pomembni predvsem hidrološka, sedimentološka in geokemična povezljivost. CONA POVEZLJIVOSTI VRTAČA-JAMA bo v ospredju te raziskave in je opredeljena kot del kraškega vodonosnika v obliki tridimenzionalnega podzemnega prostora za katerega predvidevamo, da veljajo posebne značilnosti povezljivosti (soodvisnosti) med vrtačami in plitvimi jamami. Različni antropogeni vplivi rabe vrtač bodo upoštevani. Številne raziskave dokazujejo več različnih in bolj intenzivnih antropogenih vplivov na okolje vrtač kakor na okoliško kraško pokrajino. Specifične naravne značilnosti korozijskih vrtač kot so povečana vlažnost prsti in koncentracija sedimenta v dnu lahko pomembno vpliva na hidrogeološke, sedimentološke in geokemijske procese v spodaj ležečih plitvih jamah vadozne cone. Po drugi strani pa suha in plitva prst izven vrtač drugače vpliva na podzemlje. Kljub temu, da so bili procesi v vadozni coni, vključno z njeno najvišjo epikraško cono, že intenzivno raziskani, ostajajo odprta nekatera osnovna vprašanja: Kako različni sedimentni depoziti v vrtačah vplivajo na infiltracijo površinske vode v kraško podzemlje, posebej v plitvi vadozni coni? Naš namen je določiti vlogo sedimentov v korozijskih vrtačah pri hidrološki in geokemični povezljivosti vrtač z plitvimi jamami v vadozni coni. Natančno bomo analizirali Kataster jam za tri izbrana vzorčna območja nizkih dinarskih planot in izločiti čimbolj vodoravno ležeče plitve jame, ki so locirane do cca 50 m pod kraškim površjem, katerega pokrivajo korozijske vrtače. Ocenili bomo obstoj, obseg in značilnosti procesov povezljivosti v coni med vrtačo in plitvo jamo. Skladno s tem bomo izvedli tako imenovane time-lapse ERT meritve v intervalu od sušne do deževne periode. Natančno bomo analizirali geomorfološke značilnosti relevantnih vrtač ter identificirati značilnosti sedimentnih depozitov v dnu vrtač in značilnosti sedimentov v plitvih jamah; geokemične parametre inflitrirane vode (na površju / v sediment v vrtači in v plitvi jami) z namenom določitve antropogenih vplivov na kraško okolje. Določili bomo vpliv sedimentov na procese in značilnosti v epikraški zoni. Izvedli bomo podrobno vzorčenje sedimentov (izkopani profili, vzorčenje) in laboratorijske analize, da bomo razumeli značilnosti sedimentov v vrtačah in jamah, ki so pomembni za povezljivost. Na koncu bomo izdelali prenosljivi model za oceno antropogenih vplivov v coni med vrtačami in plitvimi jamami.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno