Projekti / Programi
Pes ali njegov gospodar? Znanstvena študija človeških ali pasjih koprolitov s kolišča na Starih gmajnah v Sloveniji.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
koproliti, pes, človek, prehrana, kolišče, Ljubljansko barje
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. september 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
250 |
3.914 |
3.380 |
13,52 |
| Scopus |
266 |
4.407 |
3.768 |
14,17 |
Raziskovalci (12)
Organizacije (3)
Povzetek
Z vodo prepojeni sedimenti omogočajo ohranitev različnih organskih ostankov in tako zagotavljajo pomembne in edinstvene arheološke najdbe. Na Ljubljanskem barju v Sloveniji, najbolj jugovzhodnem območju razširjenosti obalpskih jezerskih naselbin v Evropi, je odkritih več kot 40 kolišč. Stare gmajne veljajo za eno najpomembnejših v eneolitiku. Izkopavanja na tem najdišču so pomembna za reševanje kulturne dediščine tega območja, ki je ogroženo zaradi kmetijskih dejavnosti in izsuševanja tal na Ljubljanskem barju. Po odkritju kolišča Stare gmajne so sledila manjša arheološka sondiranja v letih 2006 in 2007, ki so pokazala impresivne najdbe, kot so najstarejše leseno kolo z osjo in izjemno fino spredena preja, ki poleg visokih koncentracij ostalih rastlinskih in živalskih (tudi ribjih, ptičjih, pasjih) ostankov vsi dokazujejo pomembnost te ogrožene (do sedaj še vedno z vodo prepojene!?) arheološke naselbine. Šestnajst zelo dobro ohranjenih nezoglenelih iztrebkov (koprolitov) z najdišča Stare gmajne je glavna tema tega projekta. Koproliti so dragoceni arhivi, ki podajajo podatke o prehrani, zdravju, sezonskosti iztrebljanja, okoljskem stanju idr. Ta študija je namenjena premostitvi vrzeli pri koprolitskih preiskavah, saj so nezogleneli in izjemno dobro ohranjeni človeški ali pasji koproliti izjemno redko ohranjeni in najdeni. Vsebino koprolitov bomo natančno preučili z multidisciplinarnimi pristopi: genetika, biomarkerji, palinologija, paleoparazitologija, arheobotanika in arheozoologija. Poleg okoljskih, sezonskih informacij in neposrednih informacij o paleodieti ter zdravju, bo indiciran tudi biološki izvor iztrebka: človeški ali pasji. Slovenski arheološki inštitut ZRC SAZU bo pokril arheološke, arheobotanične, palinološke in delno tudi arheozoološke raziskave. Palaeoparazitološke preiskave gastrointestinalnega trakta bodo opravljene v laboratoriju Chrono-Environment v Besançonu, Francija. Ekstrakcija mt-DNK in radiokarbonsko datiranje na šestih bolje ohranjenih koprolitih bo opravljeno s pomočjo partnerjev na Univerzi na Primorskem v Sloveniji in v radiokarbonskih laboratorijih: Poznan ali BetaAnalytic. Avstrijski arheološki inštitut je odgovoren za identifikacijo ostankov dvoživk, plazilcev in rib. Hipoteza je, da so v pasjem iztrebku ohranjeni predvsem kostni (pogosto ribji) ostanki, medtem ko naj bi človeški iztrebki vsebovali večinoma rastlinske ostanke poljščin. Analize biomarkerjev bodo izvedene na Inštitutu za kemijske tehnologije in analitiko na Dunaju. Poleg dragocenega vpogleda v prehranske navade prebivalstva (ali psa) bronaste dobe, bodo te multidisciplinarne raziskave vodile do znanstveno uporabnih standardov za raziskovalni potencial in diskriminacijo človeških in pasjih kopolitov.
