Projekti / Programi
Vpliv razpada masovne populacije invazivne rebrače na mikrobno združbo obalnega morja - od molekul do ekosistema - celosten interdisciplinarni pristop
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| 1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 1.06 |
Naravoslovne vede |
Biologija |
Invazivne vrste, Masovno pojavljanje meduz, rebrače, raztopljena organska snov, morski mikroorganizmi, biorazgradnja, metaproteomika, eksoproteomika, masna spektrometrija visoke ločljivosti, biogeokemični cikli, rekombinantni encimi, fizikalni modeli, fizikalno-biogeokemijski modeli
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
19. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
155 |
2.403 |
1.962 |
12,66 |
| Scopus |
176 |
2.977 |
2.400 |
13,64 |
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
31814 |
Urška Dečko |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2021 |
3 |
| 2. |
55095 |
Ana Jančar Lovrič |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
0 |
| 3. |
52909 |
Mitja Jančič |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2022 - 2024 |
22 |
| 4. |
34499 |
dr. Katja Klun |
Varstvo okolja |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
114 |
| 5. |
28366 |
dr. Gregor Kosec |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
161 |
| 6. |
34603 |
dr. Mirijam Kozorog |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2020 - 2024 |
34 |
| 7. |
33372 |
dr. Matjaž Ličer |
Fizika |
Raziskovalec |
2023 - 2024 |
147 |
| 8. |
54508 |
Živa Muhič |
|
Tehnični sodelavec |
2021 - 2024 |
0 |
| 9. |
51831 |
Neža Orel |
Biologija |
Mladi raziskovalec |
2022 - 2024 |
22 |
| 10. |
29618 |
dr. Tinkara Tinta |
Biologija |
Vodja |
2020 - 2024 |
171 |
| 11. |
31481 |
dr. Martin Vodopivec |
Biologija |
Raziskovalec |
2021 - 2024 |
84 |
Organizacije (3)
Povzetek
Oceani in morja so največji ekosistem na Zemlji in so nenehno podvrženi številnim naravnim in antropogenim pertubacijam, ki naj bi se v prihodnosti povečale, kar bi lahko imelo pomembne posledice za globalno podnebje. Kompleksni bazen morske raztopljene organske snovi (DOM) - eden največjih rezervoarjev ogljika v biosferi - je skoraj izključno dostopen različnim članom morske mikrobne združbe, ki izvajajo različne vrste metabolizmov za obdelavo širokega spektra spojin, prisotnih v oceanskem DOM. Tako mikrobi s svojo visoko presnovno aktivnostjo in številčnostjo močno vplivajo na biogeokemično stanje oceanov. Zato je za napovedovanje odziva morskih ekosistemov na naravne/antropogene motnje potrebno razumevanje mehanizmov razmerja med organsko snovjo in metabolnim omrežjem, ki ga upravlja mikrobna skupnost. Eno večjih motenj morskega ekosistema (in njegovih storitev) predstavlja masovno pojavljanje želatinoznega morskega zooplanktona ali „meduz“. Ne glede na razpravo o točnosti poročanega o njihovem svetovnem porastu in o resničnem vzroku opaženih nihanj številčnosti meduz lahko povečanje njihove populacije povzroči resne ekološke in škodljive socialno-ekonomske posledice, zlasti v obalnih morskih ekosistemih. Invazivni rebrača Mnemiopsis leiydi je ena tistih vrst meduz, ki se še vedno širi in povečuje v številu populacije in ima velik vpliv na ekosisteme, v katerih se pojavi. M. leiydi se že vse od leta 2016 2016 pojavlja masovno v tržno pomembnem obalnem območje severnega Jadrana leta. Posledice pojava te invazivne rebrače za ta dinamični obalni morski ekosistem pa ostajajo neznane. Zlasti, po pojavu množičnega cvetenja populacije, derit propadajoče populacije predstavlja veliko spremembo in močno spregledan, a pomemben vir DOM za okoliške mikrobne skupnosti. Povezavo med meduzami in mikrobov je obravnavalo le nekaj raziskav, ki do zdaj kažejo, da detrit meduze hitro razkrojijo oportunistični, celo potencialno patogeni, mikrobni filotipi z možnimi posledicami za cikel morskega ogljika in dušika, strukturo prehranjevalnega spleta v morju in na zdravje in dobro počutje človeka. Vendar natančni procesi in mehanizmi mikrobne razgradnje detrita rebrač ostajajo nejasni in jih je treba raziskati, da bi razumeli posledice pojava invazivne rebrače na biogeokemično stanje obalnega ekosistema Jadranskega morja. Za reševanje tega problema bomo uporabili celosten interdisciplinarni pristop - od molekularne do ekosistemske ravni. Biokemično sestavo organske snovi rebrače bomo določili z najsodobnejšimi analitičnimi orodji in jo povezali s presnovnimi procesi, ki jih izvaja mikrobna skupnost, ki razgrajuje rebrače, z uporabo vrhunskih omskih tehnik, tako da bomo združili nove pristope morske meta- in ekso-proteomike z metagenomski pristop. Stopnje demineralizacije specifičnih spojin rebrače bomo določili z biokemijsko karakterizacijo ključnih mikrobnih encimov (z umetno sintezo genov in rekombinantno proteinsko tehnologijo). Ocenili bomo vplive mikrobno posredovane razgradnje različnih vrst želatinoznega zooplanktona na okoliški ekosistem. Odnosi med vsemi vpletenimi procesi in igralci bodo vzpostavljeni s fizikalnim modelom in razširjeni na fizikalno-biogeokemijski model, ki bo omogočil študije primerov v realnem prostorskem in časovnem okviru. Skupaj nam bo to znanje omogočilo razumevanje posledic masovnega pojava meduz na morske biogeokemične cikle, napovedovanje odziva morskih ekosistemov na to spremembo in omogočilo iskanje ukrepov za ublažitev posledic masovnega pojava meduz in njihovih vplivov na ekosistemske storitve obalnih morjev, vključno s človeškimi zdravje in dobro počutje.
