Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv razpada masovne populacije invazivne rebrače na mikrobno združbo obalnega morja - od molekul do ekosistema - celosten interdisciplinarni pristop

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   
1.05.00  Naravoslovje  Biokemija in molekularna biologija   

Koda Veda Področje
1.06  Naravoslovne vede  Biologija 
Ključne besede
Invazivne vrste, Masovno pojavljanje meduz, rebrače, raztopljena organska snov, morski mikroorganizmi, biorazgradnja, metaproteomika, eksoproteomika, masna spektrometrija visoke ločljivosti, biogeokemični cikli, rekombinantni encimi, fizikalni modeli, fizikalno-biogeokemijski modeli
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
2.898,45
A''
442,19
A'
1.910,59
A1/2
2.226,51
CI10
2.348
CImax
145
h10
27
A1
10,79
A3
4,66
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 29. maj 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  155  2.403  1.962  12,66 
Scopus  176  2.977  2.400  13,64 
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31814  Urška Dečko    Tehnični sodelavec  2020 - 2021 
2.  55095  Ana Jančar Lovrič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
3.  52909  Mitja Jančič  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2022 - 2024  24 
4.  34499  dr. Katja Klun  Varstvo okolja  Raziskovalec  2020 - 2024  115 
5.  28366  dr. Gregor Kosec  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2020 - 2024  164 
6.  34603  dr. Mirijam Kozorog  Biokemija in molekularna biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  34 
7.  33372  dr. Matjaž Ličer  Fizika  Raziskovalec  2023 - 2024  153 
8.  54508  Živa Muhič    Tehnični sodelavec  2021 - 2024 
9.  51831  Neža Orel  Biologija  Mladi raziskovalec  2022 - 2024  23 
10.  29618  dr. Tinkara Tinta  Biologija  Vodja  2020 - 2024  173 
11.  31481  dr. Martin Vodopivec  Biologija  Raziskovalec  2021 - 2024  86 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.304 
2.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.316 
3.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.035 
Povzetek
Oceani in morja so največji ekosistem na Zemlji in so nenehno podvrženi številnim naravnim in antropogenim pertubacijam, ki naj bi se v prihodnosti povečale, kar bi lahko imelo pomembne posledice za globalno podnebje. Kompleksni bazen morske raztopljene organske snovi (DOM) - eden največjih rezervoarjev ogljika v biosferi - je skoraj izključno dostopen različnim članom morske mikrobne združbe, ki izvajajo različne vrste metabolizmov za obdelavo širokega spektra spojin, prisotnih v oceanskem DOM. Tako mikrobi s svojo visoko presnovno aktivnostjo in številčnostjo močno vplivajo na biogeokemično stanje oceanov. Zato je za napovedovanje odziva morskih ekosistemov na naravne/antropogene motnje potrebno razumevanje mehanizmov razmerja med organsko snovjo in metabolnim omrežjem, ki ga upravlja mikrobna skupnost. Eno večjih motenj morskega ekosistema (in njegovih storitev) predstavlja masovno pojavljanje želatinoznega morskega zooplanktona ali „meduz“. Ne glede na razpravo o točnosti poročanega o njihovem svetovnem porastu in o resničnem vzroku opaženih nihanj številčnosti meduz lahko povečanje njihove populacije povzroči resne ekološke in škodljive socialno-ekonomske posledice, zlasti v obalnih morskih ekosistemih. Invazivni rebrača Mnemiopsis leiydi je ena tistih vrst meduz, ki se še vedno širi in povečuje v številu populacije in ima velik vpliv na ekosisteme, v katerih se pojavi. M. leiydi se že vse od leta 2016 2016 pojavlja masovno v tržno pomembnem obalnem območje severnega Jadrana leta. Posledice pojava te invazivne rebrače za ta dinamični obalni morski ekosistem pa ostajajo neznane. Zlasti, po pojavu množičnega cvetenja populacije, derit propadajoče populacije predstavlja veliko spremembo in močno spregledan, a pomemben vir DOM za okoliške mikrobne skupnosti. Povezavo med meduzami in mikrobov je obravnavalo le nekaj raziskav, ki do zdaj kažejo, da detrit meduze hitro razkrojijo oportunistični, celo potencialno patogeni, mikrobni filotipi z možnimi posledicami za cikel morskega ogljika in dušika, strukturo prehranjevalnega spleta v morju in na zdravje in dobro počutje človeka. Vendar natančni procesi in mehanizmi mikrobne razgradnje detrita rebrač ostajajo nejasni in jih je treba raziskati, da bi razumeli posledice pojava invazivne rebrače na biogeokemično stanje obalnega ekosistema Jadranskega morja. Za reševanje tega problema bomo uporabili celosten interdisciplinarni pristop - od molekularne do ekosistemske ravni. Biokemično sestavo organske snovi rebrače bomo določili z najsodobnejšimi analitičnimi orodji in jo povezali s presnovnimi procesi, ki jih izvaja mikrobna skupnost, ki razgrajuje rebrače, z uporabo vrhunskih omskih tehnik, tako da bomo združili nove pristope morske meta- in ekso-proteomike z metagenomski pristop. Stopnje demineralizacije specifičnih spojin rebrače bomo določili z biokemijsko karakterizacijo ključnih mikrobnih encimov (z umetno sintezo genov in rekombinantno proteinsko tehnologijo). Ocenili bomo vplive mikrobno posredovane razgradnje različnih vrst želatinoznega zooplanktona na okoliški ekosistem. Odnosi med vsemi vpletenimi procesi in igralci bodo vzpostavljeni s fizikalnim modelom in razširjeni na fizikalno-biogeokemijski model, ki bo omogočil študije primerov v realnem prostorskem in časovnem okviru. Skupaj nam bo to znanje omogočilo razumevanje posledic masovnega pojava meduz na morske biogeokemične cikle, napovedovanje odziva morskih ekosistemov na to spremembo in omogočilo iskanje ukrepov za ublažitev posledic masovnega pojava meduz in njihovih vplivov na ekosistemske storitve obalnih morjev, vključno s človeškimi zdravje in dobro počutje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno