Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Stabilnost jedrskih reaktorjev pri obratovanju v načinu sledenja bremenu

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.03.02  Tehnika  Energetika  Goriva in tehnologija za konverzijo energije 

Koda Veda Področje
2.02  Tehniške in tehnološke vede  Elektrotehnika, elektronika in informacijski inženiring 
Ključne besede
jedrska energija, sledenje bremenu, transport nevtronov, jedrski podatki, analiza negotovosti in občutljivosti, strojno učenje, energija iz obnovljivih virov
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
9.097,2
A''
555,83
A'
3.696,85
A1/2
6.086,28
CI10
20.562
CImax
2.327
h10
49
A1
29,43
A3
16,34
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 18. julij 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  1.223  21.321  17.260  14,11 
Scopus  1.234  23.620  19.428  15,74 
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  31776  dr. Dušan Čalič  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2024  89 
2.  39521  dr. Tanja Goričanec  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2024  99 
3.  03943  dr. Ivan Aleksander Kodeli  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2021  966 
4.  38202  dr. Bor Kos  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2021  671 
5.  04538  dr. Marjan Kromar  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2024  308 
6.  19167  dr. Igor Lengar  Materiali  Raziskovalec  2020 - 2024  1.203 
7.  52752  Jan Malec  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2024  57 
8.  25655  dr. Boštjan Pregelj  Sistemi in kibernetika  Raziskovalec  2020 - 2024  131 
9.  52060  Anže Pungerčič  Energetika  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  70 
10.  32163  dr. Vladimir Radulović  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2024  251 
11.  07991  Slavko Slavič  Energetika  Tehnični sodelavec  2020 - 2024  94 
12.  27819  dr. Luka Snoj  Energetika  Vodja  2020 - 2024  1.889 
13.  08557  dr. Andrej Trkov  Energetika  Raziskovalec  2020 - 2024  798 
14.  15742  Bojan Žefran    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  153 
15.  29546  dr. Gašper Žerovnik  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2020 - 2024  235 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  91.936 
Povzetek
Evropski energetski načrt za razogljičenje vključuje visoke deleže obnovljivih virov, skupaj z znatnim deležem jedrske energije. Zaradi naraščajočim deležem elektrike proizvedene iz vetrnih in sončnih električnih sistemov je pričakovati tako v Sloveniji, kot tudi v Evropi, povečano zanašanje na prekinitvene vire energije. Posledično bodo morale že obstoječe, ali bolj verjetno prihodnje slovenske in evropske jedrske elektrarne, namesto načina obratovanja v pasu, obratovati v načinu sledenja bremenu, pri proizvodnji električne energije. Spremembe moči reaktorske sredice med obratovanjem v načinu sledenja bremenu lahko privedejo pri neugodnih razmerah v reaktorski sredici do ksenonskih oscilacij. Te oscilacije imajo periodo približno 15-30 ur in lahko predvsem preko perturbacije v vertikalni porazdelitvi moči, privedejo do nedovoljenih koničnih faktorjev moči. Medtem, ko obstajajo avtomatski sistemi za ohranjanje reaktorske moči, pa je kontrola vertikalne porazdelitve moči ročno opravilo, ki zahteva od operaterja globoko razumevanje procesa in ustrezno ukrepanje. Glavni cilj predlagane raziskave je preučiti omejitve pri obratovanju jedrskih elektrarn v načinu sledenja bremenu, iz jedrskega vidika na reaktorsko sredico in gorivo ter zagotoviti učinkovite rešitve operaterjem za optimizacijo obratovanja elektrarne. Razvili bomo metodologijo modeliranja v znižanem redu (ROM) za simulacije obratovanja reaktorja v realnem času, s poudarkom na podpori obratovanja v načinu sledenja bremenu. ROM bo povezan z razvitim paketom za podrobno analizo sredice (ICM), ki bo zagotavljal potrebne podatke za reaktivnost sistema in porazdelitev moči gorivnih palic. Metodologijo bomo uporabili za analizo celotnega faznega prostora obratovanja v načinu sledenja bremenu, primer je fazni prostor vhodnih parametrov, kot je potek bremena, kot tudi fazni prostor stanja reaktorja. Razvili bomo optimalne strategije obratovanja reaktorja. Poleg tega bomo določili omejitve obratovanja v načinu sledenja bremenu, ki bodo držala fizikalne parametre reaktorja, kot so konični faktorji moči, rezerva ustavitve, itd. znotraj omejitvenih kriterijev. Zaradi kompleksnosti problema bomo uporabili algoritme strojnega učenja, da raziščemo nekonvencionalna stanja obratovanja in za ukrepanje za ublažitev ksenonskih oscilacij ter združitvi ROM z vremensko napovedjo preko povratne zanke. Ocenili bomo vse negotovosti s poudarkom na negotovostih pri izračunih zaradi negotovosti v jedrskih podatkih. V zadnjem delu projekta bomo identificirali in predlagali oblikovne lastnosti reaktorja, ki bi bil primernejši za obratovanje v načinu sledenja bremenu od obstoječega reaktorja. To bi bilo v veliko korist pri postavljanju specifikacij in zahtev za bodoče jedrske elektrarne.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno