Projekti / Programi
Razvoj bakteriofagne terapije za zdravljenje ortopedskih okužb, ki jih povzročajo bakterije odporne na antibiotike
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
3.01.00 |
Medicina |
Mikrobiologija in imunologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
3.01 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Temeljna medicina |
odpornost na antibiotike, ortopedski vsadki, bakteriofagi, Staphylococcus epidermidis
Raziskovalci (18)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
54374 |
dr. Urban Bezeljak |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2021 |
14 |
2. |
52971 |
Tina Brecelj |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2022 |
4 |
3. |
11308 |
dr. Andrej Cör |
Onkologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
400 |
4. |
33148 |
dr. Maša Čater |
Biotehnologija |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
102 |
5. |
53966 |
Klara Gregorič |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2020 |
0 |
6. |
10412 |
dr. Simon Horvat |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
542 |
7. |
30700 |
dr. Rosana Hudej |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
26 |
8. |
35241 |
Hana Jug |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
4 |
9. |
35145 |
Maja Leskovec |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
13 |
10. |
33035 |
dr. Rene Mihalič |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
104 |
11. |
16327 |
dr. Matjaž Peterka |
Biotehnologija |
Vodja |
2020 - 2023 |
218 |
12. |
51857 |
Neža Pogorevc |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
30 |
13. |
38858 |
Katja Skulj |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
14 |
14. |
56353 |
Vida Štrancar |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
13 |
15. |
35429 |
dr. Katja Šuster |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
28 |
16. |
23524 |
dr. Rihard Trebše |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
395 |
17. |
37945 |
Jasmina Tušar |
Biokemija in molekularna biologija |
Raziskovalec |
2020 - 2021 |
8 |
18. |
23594 |
dr. Jana Vidič |
Materiali |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
65 |
Organizacije (4)
Povzetek
Zaradi daljšanje življenjske dobe, izboljšanih kirurških tehnikah in povečane stopnje debelosti je vedno več operacij zamenjave sklepov. Okužba umetnih sklepov (OUS) je potencialna pooperativna komplikacija, ki ima zadnja leta stabilno stopnjo pojavnosti in sicer 1,4 – 3,3 %, odvisno od zamenjanega sklepa. Večina OUS se začne z vdorom mikroorganizmov med operacijo, lahko pa se prične tudi z okužbo preko limfe ali krvi in to v celotni življenjski dobi umetnega sklepa. Večina OUS je povzročenih s staphylococci (> 50 %), streptococci, enterococci, aerobnimi gram-negativnimi bacili in anaerobnimi bakterijami, med katerimi prevladuje Cutibacterium acnes. Bakterije kolonizirajo površino implantata in tvorijo bakterijske biofilme, kar oteži zdravljenje. Bakterijski biofilmi so povezani z občutno zmanjšano protimikrobno občutljivostjo. Bakterije v biofilmih rastejo počasi, zaradi česar so protimikrobna zdravila, odvisna od rasti, še posebej neučinkovita. Poleg tega so področja implantatov pogosto slabo prekrvavljena, kar zmanjša sposobnost protimikrobnih učinkovin, da bi dosegle področje biofilma in se obenem izmikalo obrambi gostitelja. Zdravljenje okužb umetnih sklepov je lahko zelo dolgotrajno, drago in težavno. V uporabi so različne terapije, med katerimi sta kirurška odstranitev celotnega okuženega tkiva in implantata ter kombinacija postopka “debridement” z ohranitvijo implantata in dolgotrajno protimikrobno terapijo, ki je učinkovita proti bakterijam v biofilmu. V idealnem primeru bi protimikrobno sredstvo za zdravljenje OUS moralo imeti baktericidno delovanje proti površinskim, počasi rastočim bakterijam, ki proizvajajo biofilme. Tak učinek običajno dosežemo s kombinacijo antibiotikov. Povečana odpornost bakterij, ki povzročajo OUS proti antibiotikom, biofilmska ovira in dolgotrajno zdravljenje narekujejo potrebo po nadaljnji optimizaciji antibakterijske terapije. Bakteriofagi, virusi, ki specifično prepoznajo in lizirajo bakterije so obetavni kandidati za protibakterijsko zdravljenje. V primerjavi z antibiotiki imajo bakteriofagi ozek spekter delovanja, ki je običajno omejen na eno bakterijsko vrsto, minimalno vplivajo na normalno mikrobioto in se razmnožujejo na mestu okužbe. Bakteriofage so že uporabili za bolnišnično zdravljenje OUS, vendar je za dokazovanje učinkovitosti in varnosti potreben sistematičen, skladen s FDA in EMA. V projektu bomo ocenili učinkovitost bakteriofagov za zdravljenje OUS povzročene s stafilokoki na mišjem modelu in obravnaval vprašanja, ki doslej še niso bila ovrednotena: način aplikacije (sistemska v primerjavi z lokalno), porazdelitev bakteriofagov v telesu živali (osnovna bakteriofagna farmakokinetika) in razvoj odpornosti na bakteriofage. COBIK, vodilni partner projekta, ima obširno zbirko različnih klinično relevantnih bakterij, vključno z S. aureus in S. epidermidis, izoliranima iz OUS, in bakteriofagov, specifičnih za te bakterije. COBIK je že dokazal bakteriofagno učinkovitost na modelnih celičnih kulturah in vitro, za namene klinične uporabe pri pacientih Ortopedske bolnišnice Valdoltra pa je potrebno testirati bakteriofagno učinkovitost na mišjem modelu, ki ga obvladujejo v Centeru za laboratorijske živali. Formulacija bakteriofagov bo proizvedena in formulirana s tehnologijo,, ki jo je razvila BIA Separations. Projekt bo naslovil izzive, ki do danes niso bile eksperimentalno obravnavani. Glavni cilj projekta je ovrednotenje učinkovitosti bakteriofagne terapije proti Staphylococcus epidermidis v okužbah, povezanih z ortopedskimi implantati v miših. V okviru tega projekta bomo: • pripravili in ovrednotili in vitro učinkovitost inovativne bakteriofagne formulacije, • optimizirali produkcijski proces, podoben GMP proizvodnji, bakteriofagov, • določili distribucijo bakteriofagov v mišjih organih po sistemski in lokalni aplikaciji, • ovrednotili bakteriofagno učinkovitost na mišjem modelu, • ovrednotili učinkovitost kombinirane antibiotične in bakteriofagne terapije na miših in • določili