Projekti / Programi
Biološki označevalci nastanka, napredovanja in odgovora na zdravljenje bolezni povezanih z izpostavljenostjo azbestu
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.04.00 |
Medicina |
Onkologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
bolezni, povezane z izpostavljenostjo azbestu; maligni mezoteliom; molekularni biooznačevalci; telomeri; zunajcelični vezikli; miRNA
Raziskovalci (14)
Organizacije (3)
Povzetek
Dolga latentna doba od izpostavljenosti azbestu do razvoja azbestnih bolezni, vse večja pojavnost malignega mezotelioma (MM) in slaba prognoza kljub multimodalnemu zdravljenju zahteva odkrivanje novih neinvazivnih molekularnih napovednih faktorjev za pravočasno diagnozo in zgodnjo napoved odziva na zdravljenje. Začrtali smo dve klinični študiji: retrospektivno študijo primerov s kontrolami, ki bo omogočila raziskave novih vrst bioloških označevalcev tveganja za razvoj azbestnih bolezni pri osebah, ki so bile poklicno izpostavljene azbestu, in longitudinalno študijo, ki bo omogočila raziskave odgovora na zdravljenje pri bolnikih z MM. Na genetski ravni bomo preverili, ali genetske spremembe imunskih kontrolnih točk vplivvajo na odgovor na zdravljenje MM, in bi jih lahko uporabljali kot neodvisne označevalce, ali pa v kombinaciji z drugimi označevalci. Prav tako bomo raziskali, ali dolžine telomerov in genetski dejavniki, ki bi lahko vplivali na njihovo dolžino, vplivajo na razvoj MM in njegovo agresivnost. Serumski kalretinin je še posebej zanimiv kot potencialni neinvazivni diagnostični ali prognostični označevalec. V tumorskem tkivu kalretinin predstavlja enega najbolj občutljivih in specifičnih imunohistokemijskih označevalcev MM, zadnja poročila pa kažejo, da se njegova raven v krvi lahko poveča več kot eno leto, preden lahko postavimo klinično diagnozo MM. Izmerili bomo raven kalretinina v serumu in raziskali genetske in epigenetske dejavnike, ki uravnavajo njegovo izražanje kot potencialno neodvisne ali sestavljene biomarkerje razvoja, napredovanja in odziva MM. Najbolj inovativen vidik naše raziskave pa predstavlja preučevanje zunajceličnih veziklov (EV) in njihovega tovora, zlasti miRNA. EV-ji in miRNA so izjemno orodje za preučevanje molekulskih procesov, povezanih z azbestnimi boleznimi, in lahko prispevajo tudi k boljšemu razumevanju osnovnih molekulskih procesov in k prepoznavanju potencialnih tarč, ki omogočajo nove pristope za zdravljenje MM. Na tveganje za nastanek bolezni, povezanih z azbestom, kot tudi na odziv na zdravljenje vplivajo številni dejavniki, katerih vpliv se prepleta, zato je treba pri ocena tveganja upoštevati sočasni vpliv različnih bioloških dejavnikov in njihovo interakcijo z dejavniki okolja in življenjskega sloga. Ob upoštevanju vse večjega števila potencialnih bioloških označevalcev so potrebni multivariatni napovedni modeli za vključitev različnih kliničnih podatkov in bioloških označevalcev v algoritme odločanja, kar bo omogočilo prenos pristopov, ki temeljijo na bioloških označevalcih, v klinično prakso.
