Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Kolapijani – ljudstvo ob reki Kolpi v železni dobi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   

Koda Veda Področje
6.01  Humanistične vede  Zgodovina in arheologija 
Ključne besede
arheologija, JV Slovenija, Bela krajina, mlajši halštat, mlajša železna doba, viniška skupina, Japodi in Kolapijani, pogrebni običaji, poselitvena in družbena dinamika, razvoj naselja, železnodobno sedišče Podzemelj
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  02065  dr. Dragan Božič  Arheologija  Upokojeni raziskovalec  2020 - 2023  339 
2.  23506  dr. Lucija Grahek  Humanistika  Vodja  2020 - 2023  138 
3.  16073  dr. Helena Grčman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  450 
4.  53788  Sara Mavsar  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  21 
5.  50833  Tilen Podobnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
6.  56167  Agni Prijatelj  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2022 - 2023  39 
7.  33357  dr. Anja Ragolič  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2023  96 
8.  06917  dr. Snežana Tecco Hvala  Arheologija  Raziskovalec  2020 - 2023  95 
9.  27513  dr. Tjaša Tolar  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2023  258 
10.  20222  dr. Borut Toškan  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2023  402 
11.  39931  Rok Turniški  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2023  47 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  66.527 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.715 
Povzetek
Družbeno zgodovinske spremembe v Beli krajini na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo bomo preučevali na primeru železnodobnega kompleksa Podzemelj, ki je eno najpomembnejših središč tistega časa v tej regiji. Intenziteto in spremembe v poselitvi bomo analizirali na podlagi novih naselbinskih raziskav na hribu Kučar. Še večji znanstveni potencial pa kaže novoodkrito grobišče na Pezdirčevi njivi, ki bo izhodišče za preučevanja stika med staroselci in njihovo halštatsko kulturno tradicijo na eni strani in prebivalstvom v mlajši železni dobi, ki so nosilci t. i. viniške kulture; morda v antičnih pisnih virih izpričani Kolapijani. Analiza razvoja in opredelitev kronoloških faz viniške skupine je velik deziderat raziskav, saj najdbe iz eponimnega najdišča Vinica niso objavljene. Z izjemnim odkritjem novega grobišča pa je tako zdaj prvič mogoča podrobnejša študija te kulturne skupine in mlajše železne dobe v Beli krajini. S projektom, ki ga podpira tudi SAZU, bomo znatno dopolnili vedenje o poselitvi regije v železni dobi ter bistveno prispevali k razjasnjevanju razvoja in porekla skupnosti, ki je poseljevala območje ob reki Kolpi. V ta nemen smo si zastavili tri sklope ciljev: 1. Spremembe pogrebnih običajev na prehodu starejše v mlajšo železno dobo Ključno najdišče za preučevanje sprememb v pogrebnih običajih v tranzicijskem času je grobišče na Pezdirčevi njivi v Podzemlju, kjer bomo preučili razlike v pogrebnih običajih, ki se pojavijo na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobe. 2. Razvoj naselja na Kučarju Namen tega sklopa raziskav je ugotoviti intenziteto in spremembe v poselitvi podzemeljskega središča z naseljem na Kučarju. V mlajšem halštatu je tu namreč prišlo do korenitih sprememb v prostorski ureditvi, gradnji bivanjskih objektov in materialni kulturi, vendar pa naselbinska slika v času mlajše železne dobe še ni dovolj jasna. 3. Razvoj in kronologija viniške skupine. Glavni cilj je poglobljena študija novih grobov, ki bo omogočila vpogled v značilnosti viniške skupnosti. Izdelana prva tipološko-kronološko shema; preučevali pa bomo tudi nastanek in razvoja te skupine v primerjavi z materialno kulturo, poselitvenimi vzorci in pogrebnimi običaji pri Japodih in najdišči, ki jih na Hrvaškem povezujejo s Kolapijani. Raziskava bo potekala v sodelovanju specialistov za različne raziskave v arheologiji in bo vključevala tudi arheozoološke, palebotanične in pedološke analize. Rezultati bodo ovrednoteni v zaključni monografiji, ki bo služila kot referenčno delo za študije in razumevanje družbenih ter kulturnih procesov na prehodu starejše v mlajšo železno dobo ne le v Podzemlju in Beli krajini, pač pa na širšem JV-alpskem prostoru. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna pa bo tudi v izobraževalne namene ter za promocijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno