Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Kolapijani – ljudstvo ob reki Kolpi v železni dobi

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.02.00  Humanistika  Arheologija   
Ključne besede
arheologija, JV Slovenija, Bela krajina, mlajši halštat, mlajša železna doba, viniška skupina, Japodi in Kolapijani, pogrebni običaji, poselitvena in družbena dinamika, razvoj naselja, železnodobno sedišče Podzemelj
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
3.403,72
A''
439,98
A'
1.463,89
A1/2
1.944,6
CI10
1.579
CImax
175
h10
18
A1
11,63
A3
3,44
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 26. november 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  85  1.863  1.698  19,98 
Scopus  105  2.281  2.085  19,86 
Raziskovalci (10)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  02065  dr. Dragan Božič  Arheologija  Raziskovalec  2020 - 2022  337 
2.  23506  dr. Lucija Grahek  Humanistika  Vodja projekta/programa  2020 - 2022  120 
3.  16073  dr. Helena Grčman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  404 
4.  53788  Sara Mavsar  Rastlinska produkcija in predelava  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  19 
5.  50833  Tilen Podobnik    Tehnični sodelavec  2020 - 2022 
6.  33357  dr. Anja Ragolič  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  82 
7.  06917  dr. Snežana Tecco Hvala  Arheologija  Raziskovalec  2020 - 2022  94 
8.  27513  dr. Tjaša Tolar  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  217 
9.  20222  dr. Borut Toškan  Humanistika  Raziskovalec  2020 - 2022  353 
10.  39931  Rok Turniški  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2020 - 2022  41 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  63.647 
2.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.436 
Povzetek
Družbeno zgodovinske spremembe v Beli krajini na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo bomo preučevali na primeru železnodobnega kompleksa Podzemelj, ki je eno najpomembnejših središč tistega časa v tej regiji. Intenziteto in spremembe v poselitvi bomo analizirali na podlagi novih naselbinskih raziskav na hribu Kučar. Še večji znanstveni potencial pa kaže novoodkrito grobišče na Pezdirčevi njivi, ki bo izhodišče za preučevanja stika med staroselci in njihovo halštatsko kulturno tradicijo na eni strani in prebivalstvom v mlajši železni dobi, ki so nosilci t. i. viniške kulture; morda v antičnih pisnih virih izpričani Kolapijani. Analiza razvoja in opredelitev kronoloških faz viniške skupine je velik deziderat raziskav, saj najdbe iz eponimnega najdišča Vinica niso objavljene. Z izjemnim odkritjem novega grobišča pa je tako zdaj prvič mogoča podrobnejša študija te kulturne skupine in mlajše železne dobe v Beli krajini. S projektom, ki ga podpira tudi SAZU, bomo znatno dopolnili vedenje o poselitvi regije v železni dobi ter bistveno prispevali k razjasnjevanju razvoja in porekla skupnosti, ki je poseljevala območje ob reki Kolpi. V ta nemen smo si zastavili tri sklope ciljev: 1. Spremembe pogrebnih običajev na prehodu starejše v mlajšo železno dobo Ključno najdišče za preučevanje sprememb v pogrebnih običajih v tranzicijskem času je grobišče na Pezdirčevi njivi v Podzemlju, kjer bomo preučili razlike v pogrebnih običajih, ki se pojavijo na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobe. 2. Razvoj naselja na Kučarju Namen tega sklopa raziskav je ugotoviti intenziteto in spremembe v poselitvi podzemeljskega središča z naseljem na Kučarju. V mlajšem halštatu je tu namreč prišlo do korenitih sprememb v prostorski ureditvi, gradnji bivanjskih objektov in materialni kulturi, vendar pa naselbinska slika v času mlajše železne dobe še ni dovolj jasna. 3. Razvoj in kronologija viniške skupine. Glavni cilj je poglobljena študija novih grobov, ki bo omogočila vpogled v značilnosti viniške skupnosti. Izdelana prva tipološko-kronološko shema; preučevali pa bomo tudi nastanek in razvoja te skupine v primerjavi z materialno kulturo, poselitvenimi vzorci in pogrebnimi običaji pri Japodih in najdišči, ki jih na Hrvaškem povezujejo s Kolapijani. Raziskava bo potekala v sodelovanju specialistov za različne raziskave v arheologiji in bo vključevala tudi arheozoološke, palebotanične in pedološke analize. Rezultati bodo ovrednoteni v zaključni monografiji, ki bo služila kot referenčno delo za študije in razumevanje družbenih ter kulturnih procesov na prehodu starejše v mlajšo železno dobo ne le v Podzemlju in Beli krajini, pač pa na širšem JV-alpskem prostoru. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna pa bo tudi v izobraževalne namene ter za promocijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno