Projekti / Programi
Kolapijani – ljudstvo ob reki Kolpi v železni dobi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
arheologija, JV Slovenija, Bela krajina, mlajši halštat, mlajša železna doba, viniška skupina, Japodi in Kolapijani, pogrebni običaji, poselitvena in družbena dinamika, razvoj naselja, železnodobno sedišče Podzemelj
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
02065 |
dr. Dragan Božič |
Arheologija |
Upokojeni raziskovalec |
2020 - 2023 |
339 |
| 2. |
23506 |
dr. Lucija Grahek |
Humanistika |
Vodja |
2020 - 2023 |
142 |
| 3. |
16073 |
dr. Helena Grčman |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
453 |
| 4. |
53788 |
Sara Mavsar |
Rastlinska produkcija in predelava |
Mladi raziskovalec |
2020 - 2023 |
22 |
| 5. |
50833 |
Tilen Podobnik |
|
Tehnični sodelavec |
2020 - 2023 |
0 |
| 6. |
56167 |
Agni Prijatelj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2022 - 2023 |
39 |
| 7. |
33357 |
dr. Anja Ragolič |
Humanistika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
98 |
| 8. |
06917 |
dr. Snežana Tecco Hvala |
Arheologija |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
95 |
| 9. |
27513 |
dr. Tjaša Tolar |
Humanistika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
262 |
| 10. |
20222 |
dr. Borut Toškan |
Humanistika |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
404 |
| 11. |
39931 |
Rok Turniški |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2020 - 2023 |
48 |
Organizacije (2)
Povzetek
Družbeno zgodovinske spremembe v Beli krajini na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo bomo preučevali na primeru železnodobnega kompleksa Podzemelj, ki je eno najpomembnejših središč tistega časa v tej regiji. Intenziteto in spremembe v poselitvi bomo analizirali na podlagi novih naselbinskih raziskav na hribu Kučar. Še večji znanstveni potencial pa kaže novoodkrito grobišče na Pezdirčevi njivi, ki bo izhodišče za preučevanja stika med staroselci in njihovo halštatsko kulturno tradicijo na eni strani in prebivalstvom v mlajši železni dobi, ki so nosilci t. i. viniške kulture; morda v antičnih pisnih virih izpričani Kolapijani. Analiza razvoja in opredelitev kronoloških faz viniške skupine je velik deziderat raziskav, saj najdbe iz eponimnega najdišča Vinica niso objavljene. Z izjemnim odkritjem novega grobišča pa je tako zdaj prvič mogoča podrobnejša študija te kulturne skupine in mlajše železne dobe v Beli krajini. S projektom, ki ga podpira tudi SAZU, bomo znatno dopolnili vedenje o poselitvi regije v železni dobi ter bistveno prispevali k razjasnjevanju razvoja in porekla skupnosti, ki je poseljevala območje ob reki Kolpi. V ta nemen smo si zastavili tri sklope ciljev: 1. Spremembe pogrebnih običajev na prehodu starejše v mlajšo železno dobo Ključno najdišče za preučevanje sprememb v pogrebnih običajih v tranzicijskem času je grobišče na Pezdirčevi njivi v Podzemlju, kjer bomo preučili razlike v pogrebnih običajih, ki se pojavijo na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobe. 2. Razvoj naselja na Kučarju Namen tega sklopa raziskav je ugotoviti intenziteto in spremembe v poselitvi podzemeljskega središča z naseljem na Kučarju. V mlajšem halštatu je tu namreč prišlo do korenitih sprememb v prostorski ureditvi, gradnji bivanjskih objektov in materialni kulturi, vendar pa naselbinska slika v času mlajše železne dobe še ni dovolj jasna. 3. Razvoj in kronologija viniške skupine. Glavni cilj je poglobljena študija novih grobov, ki bo omogočila vpogled v značilnosti viniške skupnosti. Izdelana prva tipološko-kronološko shema; preučevali pa bomo tudi nastanek in razvoja te skupine v primerjavi z materialno kulturo, poselitvenimi vzorci in pogrebnimi običaji pri Japodih in najdišči, ki jih na Hrvaškem povezujejo s Kolapijani. Raziskava bo potekala v sodelovanju specialistov za različne raziskave v arheologiji in bo vključevala tudi arheozoološke, palebotanične in pedološke analize. Rezultati bodo ovrednoteni v zaključni monografiji, ki bo služila kot referenčno delo za študije in razumevanje družbenih ter kulturnih procesov na prehodu starejše v mlajšo železno dobo ne le v Podzemlju in Beli krajini, pač pa na širšem JV-alpskem prostoru. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna pa bo tudi v izobraževalne namene ter za promocijo in ohranjanje kulturne dediščine.
