Projekti / Programi
i-SLA - Interaktivni atlas slovenskih narečij
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.05.01 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
Raziskovanje posameznih jezikov |
Koda |
Veda |
Področje |
6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
jezikovni atlas, dialektologija, geolingvistika, Slovenski lingvistični atlas (SLA), kulturna dediščina, množičenje, interaktivnost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
18. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
WoS |
55 |
104 |
91 |
1,65 |
Scopus |
126 |
251 |
204 |
1,62 |
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt ima svoja znanstvena izhodišča v slovanski in evropski dialektologiji (OLA, ALE, DiWA, VerbaAlpina). Namen raziskave je razviti elektronsko različico Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), ki bo omogočala prosti dostop do arhiviranega izvirnega terenskega gradiva (tj. video- in zvočnih posnetkov), in s tem omogočiti njihovo širšo strokovno izrabo. Elektronska različica SLA bo razvita vzporedno s pripravo novega zvezka SLA z jezikoslovno analizo, etnološko osvetlitvijo in geolingvistično predstavitvijo narečnega besedja izbranega tematskega sklopa (vas). Izrazita novost v (slovanski) geolingvistiki bo vzpostavitev možnosti za aktivno vključevanje uporabnikov (angl. civil/public science), kar bo omogočalo nadaljnje izpopolnjevanje narečne podatkovne zbirke (zbiranje gradiva z močjo množic/množičenje, angl. crowd sourcing). Zbirka bo vir za geslovnik rastočega e-slovarja slovenskih narečij z georeferenciranimi podatki. Raziskovalni projekt temelji na znanstvenih izhodiščih naslednjih ved: – jezikoslovje, tj. dialektologija in geolingvistika ter primerjalno jezikoslovje (gradivsko dopolnjevanje podatkovne zbirke, zlasti z narečnim gradivom, zbranim na robu slovenskega jezikovnega prostora; sinhrono-diahrona jezikovna analiza; geolingvistična predstavitev narečnega besedja), – informacijska tehnologija (tehnično dopolnjevanje podatkovne zbirke, vpenjanje narečnega gradiva v slovarski portal www.fran.si in priprava programskih orodij za postavitev interaktivnega atlasa slovenskih narečij v povezavi z vključitvijo zainteresirane javnosti (tudi šol) v množično e-zbiranje gradiva (crowd-sourcing), – geografija, tj. kartografija in prostorska analiza podatkov, GIS (priprava ustreznih elektronskih kartografskih podlag za geolingvistično predstavitev gradiva , georeferenciranje podatkov), – digitalna humanistika (povezovanje jezikoslovnih spoznanj, prikazanih in prosto dostopnih na jezikovnih kartah v e-obliki, z drugimi prosto dostopnimi elektronskimi viri). S pomočjo informacijskih tehnologij bodo oblikovane in prosto dostopne preko spletišča interaktivnega atlasa slovenskih narečij (i-SLA): – karta slovenskih narečij, – zbirka komentiranih jezikovnih kart, opremljenih z etnološkimi pojasnili, – zbirka fonetično transkribiranega narečnega besedja (v obliki indeksov), z izvozom v xml, – zbirka morfološko analiziranega narečnega besedja (s poknjiženimi iztočnicami), – zbirka zvočnih datotek narečnega besedja in besedil, – zbirka fonoloških opisov krajevnih govorov, – zbirka metapodatkov o zbranem gradivu, – zbirka slikovnega gradiva, – zbirka skeniranega arhivskega gradiva (narečnih zapisov po vprašalnici za SLA). Slovenski lingvistični atlas bo dostopen tako v tiskani kot v elektronski različici: – kot e-različica jezikovnega atlasa v obliki html, prosto dostopna na slovarskem portalu www.fran.si, – kot jezikovni atlas v obliki pdf, prosto dostopen na spletni strani http://sla.zrcsazu.si/#v, Interaktivni atlas slovenskih narečij (i-SLA) bo sledil naslednjim načelom: – natančno strukturirano in vodeno vključevanje uporabnikov preko uporabniškega vmesnika bo omogočalo izpopolnjevanje narečne podatkovne zbirke (zbiranje z močjo množic), – javnost bo lahko prispevala narečno pisno, zvočno in slikovno gradivo itd., povezano s slovensko materialno in živo kulturno dediščino; s tem bo dosedanji popis slovenskih govorov po vprašalnici za SLA, ki je trajal od srede 20. stol. do sodobnosti, dopolnjen s sinhrono plastjo gradiva, kar bo omogočalo tudi raziskave narečnih sprememb v realnem času, – georeferencirana narečna podatkovna zbirka bo povezana z drugimi prosto dostopnimi podatkovnimi zbirkami, tj. z že obstoječim (GO-KO : http://jt.upr.si/GOKO/) in potencialnimi narečnimi korpusi, spletnimi narečnimi slovarji in drugimi slovarji na portalu www.fran.si, izbranimi virtualnimi etnološkimi zbirkami, podatki o krajih, jezikoslovnimi bibliografijami krajevnih govorov, spletno dostopnimi monografijami o krajevnih govorih itd. (digitalna hu