Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   
1.06.07  Naravoslovje  Geologija  Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
Hidrologija in hidrogeologija, kraški vodonosnik, spelologija, vodni viri, vodooskrba, modeliranje, Notranjski kras, izvir Malni
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.764,84
A''
768,79
A'
1.911,83
A1/2
3.114,51
CI10
4.492
CImax
111
h10
32
A1
21,93
A3
3,62
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 22. april 2024; A3 za obdobje 2018-2022
Podatki za razpise ARIS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  276  5.005  4.237  15,35 
Scopus  350  6.318  5.271  15,06 
Raziskovalci (18)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Raziskovalec  2022 - 2024  202 
2.  14816  dr. Valentina Brečko Grubar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  276 
3.  17548  Leon Drame    Tehnični sodelavec  2020 - 2021  47 
4.  17549  Franjo Drole    Tehnični sodelavec  2020 - 2024  108 
5.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Vodja  2020 - 2024  459 
6.  24614  dr. Gregor Kovačič  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  326 
7.  50576  dr. Lovel Kukuljan  Geologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  65 
8.  38914  dr. Cyril Mayaud  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  143 
9.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2024  494 
10.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  260 
11.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2024  532 
12.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2020 - 2024  392 
13.  25648  dr. Mitja Prelovšek  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  261 
14.  52013  dr. Astrid Švara  Geografija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  60 
15.  52015  dr. Lara Valentić  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2022  24 
16.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  486 
17.  17552  Mateja Zadel    Tehnični sodelavec  2020 - 2024 
18.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2024  483 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.962 
2.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  9.857 
Povzetek
Globalni izzivi zagotavljanja oskrbe s pitno vodo bodo, z ozirom na napovedi družbenih in okoljskih sprememb, vse večji. Kraški vodonosniki so pomembni viri pitne vode, iz katerih se oskrbuje četrtina svetovnega prebivalstva in dobra polovica v Sloveniji. V njih se vodni tokovi zbirajo v prevodnih kanalih, ki vodo odvajajo proti izdatnim izvirom. Ker položaj in velikost prevodnikov poznamo le v zelo omejenem obsegu, je prostorska in časovna porazdelitev vodnih tokov nepredvidljiva, kar močno otežuje zagotavljanje kakovosti vode. To še posebej velja za vodonosnike v tektonsko aktivnem in strukturno kompleksnem okolju. Karakterizacija vodonosnika je sklop raziskav, v katerih poskušamo določiti tridimenzionalno strukturo, hidravlične, prenosne in geokemične lastnosti vodonosnika. Zaradi izjemne heterogenosti je pri kraških vodonosnikih ekstrapolacija lokalnih karakteristik na regionalno merilo nemogoča. Po drugi strani pa velikokrat prav procesi na lokalni ravni vplivajo na precej širše območje in določajo tudi značilnosti izvirov. Tako je tudi območje zaledja izvirov na južnem robu Planinskega polja, kamor se stekajo vode iz notranjskih kraških polj, Pivške kotline in vodonosnika Javornikov. Iz vodnega vira Malni oskrbujejo 21.000 prebivalcev postojnske in pivške občine. Njegovo kakovost ogrožajo različne človekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprečiščene komunalne odplake, vojaška dejavnost ipd. Razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema je zato izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dediščine. Že iz prejšnjih raziskav vemo, da na režim izvirov Malnov in Unice najbolj vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika, ki se od tam raztekajo proti izvirom. Z metodo, ki združuje speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele, bomo raziskali mehanizme prostorske in časovne dinamike lokalnih tokov in ocenili možnosti neposrednega zajemanja izključno avtogenega toka vodonosnika Javornikov. Vzporedno bomo nadaljevali raziskave na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku. Tudi tu bomo prepletali speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele. Regionalno bomo vodonosnik obravnavali z vidika količine, kakovosti in ogroženosti vode. Za oceno napajanja bomo uporabili distribuirane modele, ki upoštevajo značilnosti tal, epikrasa in vadozne cone. V okolju MODFLOW-USG bomo gradili regionalni model vodonosnika, ki bo vključeval tudi tok v kanalih, katerih pretežno ne poznamo. Strukturo modela bomo prilagajali, da bodo rezultati ustrezali smerem znanih vodnih tokov ter dinamiki nivojev in iztokov, ki jih beležimo s samodejnimi meritvami. Model bomo skupaj z modeli napajanja uporabili za oceno vodne bilance in določitev mej zaledij vodnih virov. Za potrebe načrtovanja ustrezne zaščite bomo raziskavo usmerili v izboljšanje razumevanja procesov prenosa v vodi topnih snovi in prenosa z delci, ki so značilni za vire onesnaženja v zaledju obravnavanih vodnih virov. Za preverjanje različnih scenarijev širjenja onesnaževal s postavljenimi modeli bomo uporabili rezultate samodejnega merjenja fizikalno-kemijskih parametrov, kemijskih in mikrobioloških analiz ter sledilnih poskusov. Izsledki raziskave bodo uporabljeni za oceno trenutnega količinskega in kakovostnega stanja izbranih vodnih virov in predlog njihovega optimalnega koriščenja. Pri oceni možnosti in pogojev njihove rabe v prihodnje pa bomo analizirali tveganja za onesnaženje zaradi različnih človekovih aktivnosti, ter količinske razpoložljivosti zaradi sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb. Izdelali bomo sistem zgodnjega opozarjanja na onesnaženje in predlog monitoringa kakovosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno