Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Karakterizacija kraških vodonosnikov v regionalnem in lokalnem merilu: primer zaledja vodnega vira Malni

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.20.00  Tehnika  Vodarstvo   
1.06.07  Naravoslovje  Geologija  Naravni viri (mineralne in energetske surovine ter voda) 

Koda Veda Področje
2.07  Tehniške in tehnološke vede  Okoljsko inženirstvo 
1.05  Naravoslovne vede  Zemlja in okolje 
Ključne besede
Hidrologija in hidrogeologija, kraški vodonosnik, spelologija, vodni viri, vodooskrba, modeliranje, Notranjski kras, izvir Malni
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
5.826,07
A''
494,05
A'
1.638,04
A1/2
2.601,76
CI10
3.629
CImax
91
h10
31
A1
18,72
A3
4,7
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 31. januar 2023; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  253  4.153  3.470  13,72 
Scopus  319  5.124  4.228  13,25 
Raziskovalci (17)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  14816  dr. Valentina Brečko Grubar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2023  252 
2.  17548  Leon Drame    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  46 
3.  17549  Franjo Drole    Tehnični sodelavec  2020 - 2023  104 
4.  16180  dr. Franci Gabrovšek  Mehanika  Vodja projekta  2020 - 2023  430 
5.  24614  dr. Gregor Kovačič  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2023  319 
6.  50576  dr. Lovel Kukuljan  Geologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  65 
7.  38914  dr. Cyril Mayaud  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  116 
8.  20220  dr. Janez Mulec  Biologija  Raziskovalec  2020 - 2023  454 
9.  14851  dr. Bojan Otoničar  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  238 
10.  12605  dr. Metka Petrič  Geologija  Raziskovalec  2020 - 2023  501 
11.  15687  dr. Tanja Pipan  Naravoslovje  Raziskovalec  2020 - 2023  369 
12.  25648  dr. Mitja Prelovšek  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2023  250 
13.  52013  Astrid Švara  Geografija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  40 
14.  52015  Lara Valentić  Biologija  Mladi raziskovalec  2020 - 2023  19 
15.  22574  dr. Nataša Viršek Ravbar  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2023  440 
16.  17552  Mateja Zadel    Tehnični sodelavec  2020 - 2023 
17.  01004  dr. Nadja Zupan Hajna  Geografija  Raziskovalec  2020 - 2023  447 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.423 
2.  1822  Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije  Koper  1810014001  8.996 
Povzetek
Globalni izzivi zagotavljanja oskrbe s pitno vodo bodo, z ozirom na napovedi družbenih in okoljskih sprememb, vse večji. Kraški vodonosniki so pomembni viri pitne vode, iz katerih se oskrbuje četrtina svetovnega prebivalstva in dobra polovica v Sloveniji. V njih se vodni tokovi zbirajo v prevodnih kanalih, ki vodo odvajajo proti izdatnim izvirom. Ker položaj in velikost prevodnikov poznamo le v zelo omejenem obsegu, je prostorska in časovna porazdelitev vodnih tokov nepredvidljiva, kar močno otežuje zagotavljanje kakovosti vode. To še posebej velja za vodonosnike v tektonsko aktivnem in strukturno kompleksnem okolju. Karakterizacija vodonosnika je sklop raziskav, v katerih poskušamo določiti tridimenzionalno strukturo, hidravlične, prenosne in geokemične lastnosti vodonosnika. Zaradi izjemne heterogenosti je pri kraških vodonosnikih ekstrapolacija lokalnih karakteristik na regionalno merilo nemogoča. Po drugi strani pa velikokrat prav procesi na lokalni ravni vplivajo na precej širše območje in določajo tudi značilnosti izvirov. Tako je tudi območje zaledja izvirov na južnem robu Planinskega polja, kamor se stekajo vode iz notranjskih kraških polj, Pivške kotline in vodonosnika Javornikov. Iz vodnega vira Malni oskrbujejo 21.000 prebivalcev postojnske in pivške občine. Njegovo kakovost ogrožajo različne človekove dejavnosti: kmetijstvo, prometnice, neprečiščene komunalne odplake, vojaška dejavnost ipd. Razumevanje delovanja celotnega hidrološkega sistema je zato izjemnega pomena tako z vidika oskrbe z vodo kot z vidika varovanja in razumevanja kraške naravne dediščine. Že iz prejšnjih raziskav vemo, da na režim izvirov Malnov in Unice najbolj vpliva dogajanje v Skrivnostnem jezeru Planinske jame. Tja se stekajo vode iz notranjskih polj in vodonosnika Javornika, ki se od tam raztekajo proti izvirom. Z metodo, ki združuje speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele, bomo raziskali mehanizme prostorske in časovne dinamike lokalnih tokov in ocenili možnosti neposrednega zajemanja izključno avtogenega toka vodonosnika Javornikov. Vzporedno bomo nadaljevali raziskave na vzhodnem robu Pivške kotline, kjer dostop do podzemne vode Javorniškega vodonosnika nudita Matijeva jama in Jama v Ždinku. Tudi tu bomo prepletali speleološke raziskave, hidrološke meritve in hidravlične modele. Regionalno bomo vodonosnik obravnavali z vidika količine, kakovosti in ogroženosti vode. Za oceno napajanja bomo uporabili distribuirane modele, ki upoštevajo značilnosti tal, epikrasa in vadozne cone. V okolju MODFLOW-USG bomo gradili regionalni model vodonosnika, ki bo vključeval tudi tok v kanalih, katerih pretežno ne poznamo. Strukturo modela bomo prilagajali, da bodo rezultati ustrezali smerem znanih vodnih tokov ter dinamiki nivojev in iztokov, ki jih beležimo s samodejnimi meritvami. Model bomo skupaj z modeli napajanja uporabili za oceno vodne bilance in določitev mej zaledij vodnih virov. Za potrebe načrtovanja ustrezne zaščite bomo raziskavo usmerili v izboljšanje razumevanja procesov prenosa v vodi topnih snovi in prenosa z delci, ki so značilni za vire onesnaženja v zaledju obravnavanih vodnih virov. Za preverjanje različnih scenarijev širjenja onesnaževal s postavljenimi modeli bomo uporabili rezultate samodejnega merjenja fizikalno-kemijskih parametrov, kemijskih in mikrobioloških analiz ter sledilnih poskusov. Izsledki raziskave bodo uporabljeni za oceno trenutnega količinskega in kakovostnega stanja izbranih vodnih virov in predlog njihovega optimalnega koriščenja. Pri oceni možnosti in pogojev njihove rabe v prihodnje pa bomo analizirali tveganja za onesnaženje zaradi različnih človekovih aktivnosti, ter količinske razpoložljivosti zaradi sprememb v rabi tal in klimatskih sprememb. Izdelali bomo sistem zgodnjega opozarjanja na onesnaženje in predlog monitoringa kakovosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno