Projekti / Programi
VPLIV INTEGRIRANIH KLINIČNIH POTI NA IZZIDE PACIENTOV, KOMUNIKACIJO IN STROŠKOVNO UČINKOVITOST
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| 3.08.00 |
Medicina |
Javno zdravstvo (varstvo pri delu) |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.04 |
Družbene vede |
Sociologija |
| 3.03 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Zdravstvene vede |
zdravje, starejši, integrirana zdravstvena in socialne obravnave starejših, klinična pot, komunikacija, stroškovna učinkovitost
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
25. marec 2023;
A3 za obdobje 2017-2021
Podatki za razpise ARRS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
169 |
1.573 |
1.430 |
8,46 |
| Scopus |
183 |
1.982 |
1.805 |
9,86 |
Raziskovalci (17)
Organizacije (3)
Povzetek
Demografsko staranje in s tem povezano reševanje zdravstvenih problemov predstavlja enega najresnejših izzivov, s katerim se sooča večina evropskih držav, tudi Slovenija. Starejši so zelo raznolika skupina glede zdravja in samooskrbe ter imajo posledično raznolike socialno-zdravstvene potrebe. Indikacija za sprejem starejše osebe v ne more biti zgolj socialne narave in bolnišnica ne sme zgolj zaradi socialnih razlogov podaljševati bivanje starejšega. Pojavljajo se vprašanja, kako se bolnišnice prilagajajo na obstoječo situacijo z vidika zagotavljanja kakovosti obravnave starejših pacientov, razvoja integriranega modela obravnave. Kot ključno orodje za razvoj kakovosti integrirane zdravstveno-socialne oskrbe starejših v bolnišnici se na globalni ravni uveljavljajo integrirane klinične poti kot zapis poti pacienta skozi zdravstveno-socialno obravnavo v bolnišnici oziroma poslovni proces, razumljen z vidika vodstva. Pregled obstoječih študij kaže, da obstajajo zelo različni in specifični vplivi kliničnih poti na zdravstveno obravnavo pacientov, vendar so ključni dejavniki vpliva naslednji: izidi pacientov, komunikacija v timu in s pacienti/svojci ter stroškovna učinkovitost (Allen, 2009; Allen et al., 2009; Bates et al., 2009; Deneckere et al., 2012; Everink et al., 2018). Obstoječe raziskave so v glavnem temeljile na samo-oceni strokovnjakov in na ozkih raziskovalnih pristopih. Ne obstajajo pa raziskave, ki bi merile vpliv integriranih kliničnih poti, ki so ključna, ker vključujejo celovito socialno-zdravstveno obravnavo pacientov. Ker so obstoječe študije zanemarile proučevati vpliv integrirane klinične poti na izide pacientov, komunikacijo v timu in s pacienti ter stroškovno učinkovitost, skušamo v projektu z interdisciplinarnim pristopom zapolniti to raziskovalno vrzel. Izvedena bo študija primera pred in po pilotni izvedbi integrirane klinične poti. V izbrani bolnišnici (Splošna bolnišnica Novo mesto), ki je končni uporabnik rezultatov raziskave, bo merjen vpliv uvedbe integrirane klinične poti tako, da bodo izmerjeni izidi pacientov, komunikacija v timu, z vodstvom in s pacienti ter stroškovna učinkovitost pred uvedbo in po uvedbi integrirane klinične poti. Uporabljen bo celovit raziskovalni pristop, ki vključuje kvantitativno (anketa med zdravstvenimi delavci) in kvalitativno zbiranje podatkov (individualni intervjuji in intervjuji v fokus skupinah z zdravstvenimi delavci, vodstvom bolnišnice ter pacienti) ter analizo stroškovne učinkovitosti. Pomen za razvoj znanosti se jasno kaže z zapolnitvijo mednarodne raziskovalne vrzeli na področju (integriranih) kliničnih poti z dokazi o vplivu integriranih kliničnih poti na izide pacientov, komunikacijo in stroškovno učinkovitost ter nadgradnji teorije razvoja integriranih kliničnih poti kot orodja za zagotavljanje kakovosti. Projekt je prvi, ki z uporabo celovitega interdisciplinarnega pristopa (zdravstvene vede, sociologija, ekonomija, komunikologija) ter kvalitativnim in kvantitativnim načinom zbiranja podatkov meri ključne elemente vpliva na socialno-zdravstveno storitev, pri čemer upošteva vse ključne akterje (zdravstvene delavce, menedžment in paciente/svojce). Neposredni vpliv projekta se kaže v jasni aplikativni vrednosti ne le za bolnišnico, kjer bomo izvajali pilotno študijo, temveč tudi kot aplikacija znanstvenih ugotovitev ter oblikovanih in evalviranih integriranih klinične poti v slovenski in mednarodni zdravstveni sistem. Rezultati o stroškovni učinkovitosti lahko imajo dolgoročen in močan vpliv na sistem zdravstvenega in socialnega varstva.
