Projekti / Programi
Agri-iMPact: Razširjenost in vpliv mikroplastike na kmetijskih površinah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.02.09 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
Tehnika za varstvo okolja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| 2.04 |
Tehniške in tehnološke vede |
Kemijsko inženirstvo |
Mikroplastika, zdravje tal, kmetijska pridelava, talni mikroorganizmi, rast rastlin, kopenski ekosistemi
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
35550 |
dr. Franja Prosenc |
Varstvo okolja |
Vodja |
2020 - 2023 |
66 |
Organizacije (1)
Povzetek
Razširjena uporaba plastike in sodobna potrošna kultura vsako leto pospešujejo proizvodnjo plastike. Samo leta 2014 je bilo proizvedene več kot 311 milijonov ton plastike. Mikroplastiko (MP) pogosto opredelimo kot delce, ki so manjši od 5 mm. MP lahko razvrstimo v primarne in sekundarne MP delce. Primarna MP je izdelana z namenom, da je majhnih dimenzij, kot npr. plastika uporabljena v izdelkih za osebno nego. Sekundarna MP pa so delci, ki so posledica razgradnje makro-plastike zaradi UV sevanja in visokih temperatur, kar prispeva k drobljivosti makro-plastike. Plastika je v okolju zelo obstojno in kompleksno onesnaževalo. Izraz se nanaša na širok spekter polimerov, kot so polietilena (PE), polipropilena (PP), polivinilklorida (PVC), polistirena (PS) in polietilen tereftalata (PETF). Bojazen glede MP delcev pa ni samo njihova prisotnost v okolju, temveč tudi njihov negativni vpliv na ekosisteme, v katerih se kopičijo. MP delci imajo škodljive učinke na številne organizme, kot so dagnje, zooplankton, deževniki ipd. Poleg tega lahko zaradi svoje hidrofobne narave MP delci adsorbirajo, koncentrirajo in transportirajo druga onesnažila, kot so hormonski motilci, pesticidi, farmacevtske učinkovine in druga obstojna organska onesnažila. Velik delež trenutnih raziskav na področju mikroplastike se osredotoča na MP v morskem okolju, medtem ko so študije o MP v kopenskih okoljih zelo omejene. Obstaja velika vrzel v znanju o količini in vplivu MP v kopenskem okolju. Posebej zaskrbljujoče je onesnaženje kmetijskih zemljišč z MP, ki se lahko kopiči in vpliva na mikroorganizme v tleh, kar lahko negativno vpliva na rodovitnost tal in rast kmetijskih rastlin. Raziskave so pokazale, da MP zmanjšuje mikrobno biomaso in spreminja aktivnost encimov, ki sodelujejo pri kroženju hranil. Pokazale so tudi, da jih rastline prevzamejo in da lahko zakasnijo kalitev semen. MP lahko na kmetijska zemljišča vstopi na več načinov, na primer z uporabo blata iz čistilnih naprav za gnojenje in z namakanjem polj z odpadno vodo. Produkti iz alternativnih tehnologij čiščenja odpadne vode, kot so biomasa in odtoki iz algnih bazenov (angl. high-rate algae ponds – HRAP), še niso bili ocenjeni glede vsebnosti MP. Predlagani projekt bo obravnaval glavna področja pomanjkanja znanja o onesnaženju z MP v kopenskem okolju. Cilji, ki jih želimo doseči, so: (1) razvoj in optimizacija nove metode za kvantifikacijo MP v tleh, z uporabo programske opreme za avtomatsko prepoznavanje MP delcev v zemlji, z validacijo programske opreme z FTIR analizo. Uporaba razvite metode in programske opreme na številnih okoljskih vzorcih zemlje, namakanih z odpadno vodo ali gnojenih s kompostom iz bioloških odpadkov, in vrsto produktov iz čistilnih naprav (neobdelano blato, blato po anaerobni predelavi, biomasa iz HRAP-a); (2) določitev vpliva, ki ga ima MP na sposobnost talnih mikroorganizmov, da transformirajo dušik in na rast rastlin; (3) ozaveščanje javnosti o vplivu MP na zdravje tal in možnostih upravljanja njihove koncentracije v tleh. Rezultati bodo pripomogli oceni možnega vpliva MP na rodovitnost tal in na sam zemeljski ekosistem. Rezultati in rezultati predlaganega projekta bodo prispevali k odgovoru na številna odprta vprašanja, opredeljena v opisu projekta, in prispevali k razvoju znanosti z zagotavljanjem novih, prej slabo obravnavanih znanj in analitskih orodij.
