Projekti / Programi
Zagotavljanje kakovosti internacionalizacije in internacionalizacija zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu: Slovenija v primerjalni perspektivi Zahodnega Balkana
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.01.00 |
Družboslovje |
Vzgoja in izobraževanje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.03 |
Družbene vede |
Izobraževanje |
Visoko šolstvo, zagotavljanje kakovosti internacionalizacije, internacionalizacija zagotavljanja kakovosti, Slovenija, Zahodni Balkan
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
51918 |
dr. Maruša Hauptman Komotar |
Družboslovje |
Vodja |
2020 - 2022 |
0 |
Organizacije (1)
Povzetek
Podoktorski projekt naslavlja odnos med internacionalizacijo in zagotavljanjem kakovosti visokega šolstva v Sloveniji in državah Zahodnega Balkana, ki ga postavlja v okvir dveh temeljnih raziskovalnih področij: (a) zagotavljanje kakovosti internacionalizacije in (b) internacionalizacija zagotavljanja kakovosti visokega šolstva. Na tej podlagi umešča konceptualna, razvojna, teoretska in metodološka dognanja v okvir primerjave Slovenije z Zahodnim Balkanom in sledi uresničevanju naslednjih ciljev: (i) predstaviti prevladujoča razumevanja odnosa med internacionalizacijo in zagotavljanjem kakovosti visokega šolstva, (ii) ovrednotiti razvoj in izvajanje dejavnosti, politik, strategij in drugih prizadevanj, ki ocenjujejo, merijo in zagotavljajo kakovost internacionalizacije in/ali spodbujajo internacionalizacijo zunanjih in notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti na mednarodni ravni (npr. v EVP) ter v primerjalnem kontekstu Slovenije in držav Zahodnega Balkana, (iii) identificirati bolj in manj spodbudne prakse na tem področju in na tej osnovi oblikovati konkretne predloge za izboljšanje njihovega izvajanja na ravni visokošolskih institucij, visokošolskih sistemov in v širšem mednarodnem (regionalnem in globalnem) okviru, (iv) utemeljiti vprašanje razvoja in izvajanja tovrstnih prizadevanj s teoretskimi koncepti globalizacije (regionalizacije in evropeizacije) visokega šolstva ter še posebej s strukturo center-periferija, postavljeno v okvir teorij svetovnih sistemov, odvisnosti in neokolonializma, (v) uporabiti sodobne metodološke prijeme, ki presegajo nacionalno dimenzijo kot osnovno enoto analize, in na ta način spodbuditi razpravo o metodologiji primerjalnih visokošolskih študij, (vi) diseminirati raziskovalne rezultate v obliki izvirnih znanstvenih člankov, poglavja v monografski publikaciji ter prispevkov na konferencah na mednarodnem in nacionalnem nivoju ter (vii) izdelati zaključno poročilo s praktično in policy razsežnostjo, ki bo objavljeno na spletni strani projekta. Na temelju zbranih intervjujev (z različnimi visokošolskimi akterji, deležniki in eksperti) ter kritične in poglobljene analize različnih dokumentarnih virov podoktorski projekt torej na primerjalni osnovi preučuje konceptualne, razvojne, teoretske in metodološke raziskovalne izzive, ki se pojavljajo v raziskovanju naslovne teme raziskave, s tem pa prispeva k razvoju znanosti na več načinov. S celovito obravnavo odnosa med naslovnima trendoma izboljšuje njuna obstoječa razumevanja in ponuja različne možnosti njune prihodnje obravnave na konceptualni in izvedbeni ravni. Z umestitvijo tega odnosa v manj znane visokošolske “periferije” Slovenije in držav Zahodnega Balkana premošča vrzel, značilno za primerjalno raziskovanje visokega šolstva v korist naprednejših akademskih “centrov”, s tem pa prispeva k razvoju primerjalnih študij (evropskega) visokega šolstva. Z vključitvijo razprave o globalizaciji (visokega šolstva) v teoretski in metodološki raziskovalni okvir pa presega omejenost tistih primerjalnih raziskav, ki se v dobi globalizacije še vedno omejujejo na nacionalno razsežnost kot osrednjo enoto analize. Rezultati raziskave bodo torej imeli praktično, policy, teoretsko in primerjalno vrednost. Prispevali bodo k izboljšanju načrtovanja, izvajanja in ovrednotenja strategij internacionalizacije in/ali politik in praks zagotavljanja kakovosti na mikro (institucionalni), mezo (nacionalni) in makro (mednarodni) ravni. Kot takšni bodo uporabni s strani institucionalnega vodstva in osebja (iz mednarodnih pisarn, oddelkov za zagotavljanje kakovosti), avtorjev strateških in zakonodajnih dokumentov, zaposlenih v nacionalnih organizacijah za internacionalizacijo ali agencijah za zagotavljanje kakovosti, nadnacionalnih odločevalcev in organizacij oziroma združenj, ki delujejo v EVP in širše itn. Primerjalnim raziskovalcem visokega šolstva bo raziskava zagotovila nove empirične podatke kot tudi interdisciplinarna teoretična in primerjalna spoznanja, s čimer bo obst
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
