Projekti / Programi
Starostniki ranljivi za samomor: pristopi k zmanjšanju občutka osamlejnosti in krepitvi duševnega zdravja
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.09.00 |
Družboslovje |
Psihologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.01 |
Družbene vede |
Psihologija in kognitivne znanosti |
starostniki, osamljenost, duševno zdravje, samomorilno vedenje, intervencije
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
36480 |
dr. Nuša Zadravec Šedivy |
Psihologija |
Vodja |
2020 - 2023 |
99 |
Organizacije (1)
Povzetek
V Sloveniji količnik samomora v zadnjih dveh desetletjih upada, pri čemer pa za skupino starostnikov nad 65 let tovrstnega upada ni zaznati. In medtem ko je razmerje med poskusi samomora in samomori v splošni populaciji giblje med 10:1 in 30:1, je to razmerje pri starostnikih bistveno nižje in se giblje med 2:1 in 4:1 (De Leo in Arnautovska, 2016), kar lahko povezujemo z večjo odločenostjo posameznikov za samomor in s pogosto spregledanimi stiskami starostnikov s strani okolice. Pomemben napovednik samomorilnosti med starejšimi so duševne motnje. Med pomembnejšimi psihološkimi dejavniki tveganja pa sta tudi socialna izolacija in osamljenost. Osamljenost je pomemben javnozdravstveni problem, saj napoveduje nizko kakovost življenja starejše populacije in pušča škodljive posledice na področju duševnega in telesnega zdravja . Poleg tega pa je osamljenost prepoznana kot posredni, kot tudi neposredni napovednik umrljivosti pri starostnikih. Gre torej za kompleksen pojav, ki izpostavlja potrebo po oblikovanju učinkovitih pristopov in intervencij za zmanjšanje osamljenosti pri starostnikih. Osrednji namen raziskave je preučiti različne pristope k zmanjšanju socialne izolacije in osamljenosti starostnikov ter identificirati najučinkovitejše načine, s katerimi bi lahko preko zmanjšanja osamljenosti delovali preventivno na področju razvoja težav v duševnem zdravju, duševnih bolezni in samomorilnega vedenja. Cilji raziskave so (i) raziskati obstoječe pristope, dejavnosti in intervencije namenjene zmanjšanju ali preprečevanju socialne izolacije in osamljenosti; (ii) raziskati povezanost med uporabo različnih pristopov za zmanjšanje osamljenosti in težavami v duševnem zdravju ter samomorilnem vedenju; (iii) poglobljeno raziskati subjektivni pogled uporabnikov na različne obstoječe pristopi, dejavnosti in intervencije za zmanjšanje socialne izolacije in osamljenosti; (iv) oblikovati smernice za pripravo učinkovitih, kvalitetnih in kulturno relevantnih intervencij; (v) na podlagi smernic zastaviti, preizkusiti in evalvirati intervencijo za zmanjšanje občutka osamljenosti in krepitev duševnega zdravja. V raziskavo bomo zajeli starostnike, starejše od 65 let, ki bodo sodelovali v kvantitativni in kvalitativni študiji na temo osamljenosti, duševnega zdravja, samomorilnega vedenja in intervencij, ki ta področja naslavljajo. Na podlagi ugotovitev in informacij zbranih v kvantitativnem in kvalitativnem delu raziskave bo v nadaljnji fazi projekta sledilo oblikovanje intervencije za zmanjšanje občutka osamljenosti. V zadnjem sklopu projekta bo sledila pilotna izvedba intervencije s pilotno evalvacijo učinkov intervencije, na način, da bomo merili neposredne učinke na zmanjšanje osamljenosti in izboljšanje duševnega zdravja z aplikacijo vprašalnikov ter posredne učinke preko merjenja zadovoljstva udeležencev z izvedeno intervencijo. Predlagani projekt bo nadgradil obstoječa znanja o preventivi samomora v ranljivi skupini starostnikov. Pridobili bomo poglobljena znanja, ki jih bomo neposredno prenesli v prakso z implementacijo intervencij za ranljive skupine. Naš pristop bo temeljil na pridobljenem znanju o tem, kako prilagoditi intervencije potrebam izbrani ranljivi skupin oz. njenim podskupinam. Samomorilno vedenje ima številne posledice za družbo (npr. visoki stroški zdravstvenih intervencij, odsotnosti z dela, izguba bližnjega zaradi samomora). Znanstveno podprta prizadevanja za preprečevanje samomora so ključnega pomena, saj lahko pomagajo zmanjšati negativne posledice samomora za družbo. Ugotovitve bodo prispevale k razvoju učinkovitih preventivnih aktivnosti, ki bodo izboljšale kvaliteto intervencij, ki so na voljo izbrani ranljivi skupini, z dolgoročnim ciljem znižati pogostost samomorilnega vedenja v tej skupini.
Najpomembnejši znanstveni rezultati
Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
