Projekti / Programi
Pozabljene žrtve prve svetovne vojne - vdove, sirote in vojni invalidi.
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.01.00 |
Humanistika |
Zgodovinopisje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.01 |
Humanistične vede |
Zgodovina in arheologija |
prva svetovna vojna, vojne vdove in sirote, vojni invalidi, položaj žensk, emancipacija, Avstro-Ogrska, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, socialni položaj, socialna skrb, ranljive skupine, Rdeči križ
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
36397 |
dr. Gregor Antoličič |
Zgodovinopisje |
Vodja |
2020 - 2023 |
168 |
Organizacije (1)
Povzetek
Pri raziskovalnem projektu Pozabljene žrtve prve svetovne vojne - vdove, sirote in vojni invalidi gre za podoktorski projekt, katerega cilj je prikaz usode in položaja pomembnega dela slovenskih civilnih vojnih oškodovancev v času prve svetovne vojne in tik po njej. Položaj vojnih invalidov je v ta kontekst vključen zaradi tedanje avstro-ogrske kot tudi jugoslovanske zakonodaje, ki je omenjene žrtve običajno obravnavala v istih zakonih. Prva svetovna vojna je zaradi ogromnega števila žrtev vojskujoče države po koncu vojne pa tudi njene naslednice postavile pred velika socialna vprašanja. S propadom imperijev in tranzicijo v nove državne tvorbe je namreč vprašanje socialne skrbi za vojne oškodovance postalo izjemno pereče. Ta ranljiva in od vojne travmatizirana skupina ljudi se je v času tranzicije in prehoda med Avstro-Ogrsko in Državo SHS ter nato Kraljevino SHS znašla v izjemno težkem položaju. Medtem ko je Avstro-Ogrska v času vojne omogočala socialno podporo vojnim vdovam in sirotam ter se hkrati pričela pospešeno ukvarjati z ustanavljanjem rehabilitacijskih ustanov za vojne invalide, je konec vojne in prehod Slovencev v novo južnoslovansko državo ta proces prekinil. Nova južnoslovanska država je tako prvo uradno uredbo za skrb civilnih vojnih oškodovancev in invalidov izdala šele leta 1920, prvi zakon, ki je obravnaval te vojne oškodovance, pa je bil izdan šele leta 1925. Tako je prišlo po koncu vojne do daljšega prehodnega obdobja, v katerem so bili civilni vojni oškodovanci in vojni invalidi v precej neugodnem socialnem in finančnem položaju. Na eni strani so tako stale ženske in njihovi nepreskrbljeni otroci, ki so se morale emancipirati in ob skrbi za dom in družino urejati socialne pomoči zase in za svoje otroke. V sklopu pospešene emancipacije, ki smo ji bili tudi v slovenskem prostoru priča v času prve svetovne vojne, so ob ženskah, ki so stopile iz svoje tradicionalne vloge matere in gospodinje in se zaposlile v industriji, posebno mesto zasedale prav vojne vdove. Po žalosti nad odhodom moža na fronto je namreč njegova smrt za družino pomenila dodatni šok in breme. V teh trenutkih je tudi izginilo upanje, da se bo mož po koncu vojne vrnil, kar je ženske postavljalo pred izjemno velike izzive. V tem kontekstu tudi ne smemo pozabiti na tiste ženske, katerih možje so se sicer vrnili iz vojne, so pa zaradi slednje nosili trajne posledice. Tako so morale žene pogosto prevzemati skrb za svoje zakonce, ki so postali vojni invalidi, kot takšne pa so igrale pomembno vlogo tudi pri ponovnem vključevanju vojnih invalidov v vsakdanje povojno življenje. Za vojne invalide je namreč bila ob državni pomoči izjemnega pomena domača zaslomba in pomoč njihovih najbližjih pri sprejemanju težke usode. Tako je prihajalo ob uradnih državnih zakonih, ki so vojne vdove, sirote in vojne invalide obravnavali v istih zakonih, tudi do siceršnjega prepletanja usode teh vojnih oškodovancev prve svetovne vojne. Analiza vseh teh aspektov, tako življenja omenjenih vojnih oškodovancev v času obstoja Avstro-Ogrske in njihova usoda po nastanku južnoslovanske države vse do sprejetja zakona iz leta 1925, je glavni cilj pričujočega projekta. Projekt meri v širši prikaz položaja in usode določenega dela vojnih oškodovancev, njihovega položaja v času prve slovenske tranzicije po razpadu Avstro-Ogrske kot tudi prikaza njihovega položaja v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Hkrati pa želi projekt odgovoriti tudi na izjemno pomembno vprašanje, ali so bili slovenski vojni oškodovanci kot nekdanji državljani Avstro-Ogrske v južnoslovanski državi deležni slabše pomoči oz. ali je bil njihov položaj težji od civilnih vojnih oškodovancev in invalidov, ki so prihajali iz območja Srbije in Črne gore, ki sta se v času prve svetovne vojne borili proti Avstro-Ogrski.
