Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Opredelitev ekohidrološke dinamike Cerkniškega jezera z interdisciplinarnim pristopom raziskave

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.12.01  Humanistika  Geografija  Fizična geografija 

Koda Veda Področje
5.07  Družbene vede  Ekonomska in družbena geografija 
Ključne besede
kraški vodonosnik, ekohidrologija, dinamika poplavljanja, habitatni tipi, hidravlični modeli, modeliranje scenarijev klimatskih sprememb, prognoza, Cerkniško polje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (1)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  37554  dr. Matej Blatnik  Geografija  Vodja  2020 - 2023  202 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  62.902 
Povzetek
Kraška območja se od ostalih razlikujejo po topnosti kamnine, kar je značilno predvsem za karbonate. V njih se razvije prevladujoč hiter tok vode skozi razpoke in kanale. To tvori kraške vodonosnike, ki imajo zelo pomembno vlogo, saj oskrbujejo velik delež prebivalstva. Zaradi hitrega pretakanja je samočistilna sposobnost vode nizka, s tem pa so vodonosniki zelo občutljivi na kakršen koli vir onesnaženja. Velik problem predstavljajo tudi meteorološki ekstremi, kot so suša (občutljivost na pomanjkanje vode) ali intenzivne padavine (poplavljanje na kraških poljih). Zelo pomemben element kraške pokrajine v Sloveniji so kraška polja, velike zaprte kotanje, preko katerih običajno tečejo ponikalnice in so lahko redno poplavljena. Posebne hidrološke razmere se odražajo v rastju in živalstvu, k je prilagojeno na te razmere. Ti tvorijo različne združbe (ti. ekotope) z zelo visoko biotsko raznovrstnostjo in pomembno ekološko vlogo. Kraška polja so zaradi ugodnejših razmer za življenje od nekdaj najbolj prikladna območja za poselitev na kraških območjih. Eno izmed najbolj značilnih kraških polij v Sloveniji je Cerkniško polje, ki se nahaja v nizu več polij v Notranjskem podolju in hidrološko pripada porečju Ljubljanice. Je največje kraško polje v Sloveniji, ki je redno poplavljeno do 8 mesecev letno. V več kot 300 let dolgi zgodovini znanstvenih raziskav, se je večina nanašala na proučevanje vzrokov in značilnosti poplavljanja, prilagoditev ljudi na njih, biotsko raznovrstnost območja, deloma pa tudi o možnostih proizvodnje električne energije s poplavno vodo. Cerkniško polje tako predstavlja enega hidrološko najbolj pomembnih in proučevanih območij v Sloveniji. Njegov pomen je še toliko večji, saj se nahaja v zaledju izvira Malenščice, ki z vodo oskrbuje preko 20.000 prebivalcev. Pretekle raziskave so podrobno obravnavale dinamiko poplav (pogostost, obseg, trajanje …) in med drugim opredelile vodno bilanco polja. Ekološke raziskave so v največji meri obsegale kartiranje habitatnih tipov, večkratni popis in analizo izbranih živalskih vrst, ter njihovo prilagoditev na spremenljivo pokrovnost in rabo tal. Kljub vsemu pa do sedaj ni bilo narejenih veliko interdisciplinarnih raziskav, ki bi sočasno obravnavala hidrološko dinamiko polja, njen vpliv na biodiverziteto, rabo tal, ali napoved njihove dinamike v prihodnje. V pričujoči raziskavi je poudarjen interdisciplinarni pristop, ki obsega meritve in analizo hidrološke dinamike Cerkniškega polja ter njen odnos do padavinskih dogodkov, oblikovanosti pripadajočega vodonosnika in prostorske razporeditve habitatnih tipov. Cilj je tudi izdelava hidrološkega modela za pojasnjevanje trenutne dinamike poplavljanja in njeno napoved v prihodnosti v okviru pričakovanih klimatskih sprememb. Za ta namen bi vzpostavili obsežne meteorološke in hidrološke meritve - zvezne meritve izbranih fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, vzorčenje vode za analizo njene kakovosti, meritve pretokov in meritve padavin. Omenjene meritve bi dopolnili z analizami pokrovnosti tal (kartiranje, daljinsko zaznavanje) ter hidrogeološkimi in speleološkimi raziskavami. Pridobljene podatke bi analizirali z namenom ugotavljanja dinamike poplavljanja in njene povezave s habitati. Interpretacije pretakanja vode bi preverili z izdelavo konceptualnih in numeričnih modelov, katere bi uporabili tudi za prepoznavanje geometrije (razporeditev in dimenzije kanalov) pripadajočega kraškega vodonosnika. Z uporabo globalnih klimatskih modelov in njihovo pretvorbo na raven Slovenije bi obravnavali možne scenarije podnebnih sprememb in ocenili njihov vpliv na dinamiko poplavljanja v prihodnje ter možne spremembe v habitatih (spremembe v lastnostih prsti, rastja, živalstva) ter na življenje človeka. Z obsežno analizo bi lahko podali nekatere predloge za delovanje ljudi v prihodnje, ki bi bilo kar se da trajnostno za delovanje Cerkniškega polja in ekosistema razvitega na njem.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Vmesno poročilo
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati
Zgodovina ogledov
Priljubljeno