Mednarodni projekti
Vpeljava odbire plemenskih živali na podlagi kakovosti mesa pri pasmi krškopoljski prašič
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11233 |
dr. Marjeta Čandek Potokar |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
782 |
| 2. |
25668 |
dr. Špela Pezdevšek Malovrh |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2019 - 2021 |
316 |
Organizacije (3)
Povzetek
Slovenska avtohtona pasma krškopoljski prašič slovi po boljši kakovosti mesa v primerjavi s sodobnimi pasmami. Pri tem razumemo kakovost mesa v najširšem pomenu, torej kot kakovost mišičnine in mastnine. Vendar pa so raziskave, ki so se ukvarjale s kakovostjo mesa pri tej pasmi redke in pravzaprav je izjemno malo znanstveno potrjenih rezultatov. Zadnji rezultati pridobljeni v projektu TREASURE kažejo na to, da je pri tej pasmi še vedno prisotna visoka pojavnost mutacije na genu RYR1, za katero je znano, da negativno vpliva na lastnosti kakovosti mesa (bolj natančno mišičnine).
Cilj pilotnega projekta je tako dvojen, prvič, da se ta alel iz populacije postopno izloči (uvede načrt in postopek na nivoju kmetije za izločevanje alela), in drugič, da se z projektom bolje spozna kakšna je kakovost mesa te pasme,da se identificira lastnosti kakovosti mesa in njihovo variabilnost, in oceni katere lastnosti, ki bi jih v bodoče lahko vključili v rejski program in jih upoštevali pri odbiri plemenskih živali ter tako s tem dolgoročno zagotovili in ohranili kakovost mesa pri tej pasmi.
Pričakuje se, da bodo rezultati projekta pomembno prispevali k učinkovitejši reji avtohtone pasme na vseh kmetijah s to pasmo prašičev (dolgoročne izboljšave končnega produkta) in tako prispevali k strateškim ciljem razvoja ohranjanja genskega vira avtohtone pasme, ohranjanja biodiverzitete in diverzitete hrane, ter prispevka k ohranjanju okolja saj gre za manj intenzivne reje, ki manj bremenijo okolje (kar so ključni poudarki vseh nacionalnih in EU strategij). Odbira, ki bi bila načrtna, bi povečevala učinkovitost reje živali, s tem posredno prispevala tudi k zmanjšanju emisij. Pasma je naravno prilagojena na razmere v Sloveniji in sicer v nasprotju s sodobnimi pasmami jo je možno rediti na prostem. Tako je tudi bolj prilagodljiva na podnebne spremembe, saj se naravno prilagodi spreminjajo čemu okolju.
