Projekti / Programi
Sekundarna preventiva in kakovosti oskrbe po srčnem infarktu v slovenskih bolnišnicah ter analiza vpliva epidemije covid-19 na obravnavo aterosklerotične bolezni
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 3.02 |
Medicinske in zdravstvene vede |
Klinična medicina |
Ateroskleroza; Srčni infarkt; Sekundarna preventiva; Kazalniki kakovosti, zdravstvena oskrba; COVID-19
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
28. september 2023;
A3 za obdobje
2017-2021
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
431 |
40.238 |
39.220 |
91 |
| Scopus |
407 |
45.533 |
44.487 |
109,3 |
Raziskovalci (7)
Organizacije (3)
Povzetek
Aterosklerotična žilna bolezen, ki zajema srčni infarkt, možganskožilno bolezen, periferno arterijsko bolezen in anevrizmo aorte, je vodilni vzrok zbolevnosti in umrljivosti v Sloveniji in svetu. Zdravstvena oskrba ateroskleroze vključuje akutno/bolnišnično zdravnljene (zdravljenje z reperfuzijo) in dolgoročno preprečevanje zapletov (sekundarna preventiva), kar lahko spremljamo z dodelanimi kazalniki procesa in izidov oskrbe. Spremljanje kazalnikov lahko poteka priložnostno z zanesljivimi, a zahtevnimi in zamudnimi raziskavami in kliničnimi registri oziroma sistematično z manj zanesljivimi, a dostopnimi in vzdržnimi analizami administrativnih podatkov, ki jih zbiramo za potrebe zdravstvenega zavarovanja. Celovite analize kakovosti zdravstvene oskrbe bolnikov z aterosklerozo v slovenskih bolnišnicah zaenkrat še nimamo na voljo. Z raziskovalnim projektom zato želimo analizirati kakovosti zdravstvene oskrbe bolnikov s srčnim infarktom (cilj C1) in drugimi izraznimi oblikami ateroskleroze (cilj C2) v slovenskih bolnišnicah, in sicer v odvisnosti od značinosti bolnikov in bolnišnice, socialno-ekonoskih dejavnikovter epidemije koronavirusne bolezni 19 (COVID-19). Ob tem želimo razviti in validirati metodologijo za dostopne, vzdržne in sistematične analize zdravstvene oskrbe iz administrativnih podatkov (cilj C3). Projekt sestoji iz primarne raziskave in validacijskih/eksploracijskih raziskav. V primarni raziskavi bomo združili baze podatkov o bolnišnični obravnavi, predpisovanju zdravil, zdraviliškem zdravljenju in zunajbolnišničnih storitvah, ki jih za potrebe zdravstvenega zavarovanja od leta 2015 elektronsko zbira Zavod za zdravsveno zavarovanje Slovenjie. Z raziskavo bomo opredelili proces oskrbe (uporabo posegov, zdravil in rehabilitacije) in klinično relevantne izide (umrljivost in rehospitalizacije) pri bolnikih, ki so hospitalizirani zaradi aterosklerotične žilne bolezni, ter ocenili vpliv izbranih dejavnikov nanje. Preučiti želimo i) dejavnike bolnika (medicinski klinični in javnozdravstveni vidik), ii) dejavnike bolnišnice (strukturni in organizacijski vidik zdravstvenega sistema), iii) dejavnike kraja prebivališča (socialno-ekonomski vidik) ter iv) dejavnik disrupcije (epidemija COVID-19 kot zunanji šok). V validacijskih podraziskavah bomo opredelili zanesljivost administrativnih podatkov v primerjavi s podatki iz i) ciljane raziskave pri bolnikih s srčnim infarktim, ii) kliničnega registra bolnikov, ki so vključeni v program srčno-žilne rehabilitacije, in iii) priložnostne analize odpustne dokumentacije bolnikov s periferno arterijsko boleznijo. V eksploracijski raziskavi bomo kvantitativno in kvalitativno opredelili percepcijo bolnikov s srčnim infarktom o vplivu epidemije COVID-19 na zdravstveno oskrbo. Projekt bo izveden v skaldu z načeli medicinske etike (soglasje Komisije za mediicnsko etiko Republike Slovenije št. 0120-223/2021/4) ter veljavno zakonodajo o varovanju podatkov. Projekt bo ponudil 1) usmerjeno primerjalno analizo kakovosti zdravstvene oskrbe (sekundarne preventive in reperfuzije) bolnikov s srčnim infarktom v slovenskih bolnišnicah, 2) razširejno primerjalno analizo kakovosti oskrbe bolnikov z vsemi vrstami aterosklerotične žilne bolezni v sloveniskih bolnišnicah; 3) validirano metodologijo ocenjevanja kakovosti zdravstvene oskrbe z administrativnimi podatki ZZZS. Izsledke bomo v obliki sprotnih preliminarnih poročil ter zaključnega vsebinskega in metodološkega podorčila posredovali financerjema (tj. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in Agencijo Republike Slovenije za raziskovanje), predstavili strokovni javnosti (bolnišnicam in pristojnim strokovnim združenjem) ter posredovali v objavo v recenzirane mednarodne revije.
