Projekti / Programi
Analiza stanja hrvaške, nemške in srbske skupnosti v Republiki Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Človekove pravice; manjšinske pravice; slovenski ustavni red; hrvaška, srbska in nemška skupnost
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Primarni cilj pričujočega raziskovalnega projekta je analizirati stanje hrvaške, nemške in srbske skupnosti v Republiki Sloveniji (RS) in odgovoriti na glavno raziskovalno vprašanje ali je njihov položaj ustrezen in primeren z vidika slovenskega ustavnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic? Slovenska država je zelo raznolika, saj v njej živijo pripadniki slovenskega naroda kot tudi drugih narodnostnih in etičnih skupin. Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/91-I) priznava pripadnikom dveh, italijanske in madžarske narodnostne skupnosti posebne kolektivne pravice, ki jim gredo le kot pripadnikom te skupnosti. Ustava posebno varstvo namenja tudi pripadnikom romske skupnosti. Poleg teh ustavno zavarovanih skupin živijo v Sloveniji še pripadniki drugih etničnih skupin, ki nimajo statusa narodnih manjšin, kljub temu pa država na različne načine podpira delovanje in ohranjanje identitete nekaterih izmed njih. V veliki večini so to pripadniki družbenih skupin, ki so k nam prišli zaradi družinskih, ekonomskih in drugih razlogov v sodobnem času, med njimi tudi hrvaške, nemške in srbske skupnosti. Mednarodno pravo človekovih pravic ne podaja opredelitve manjšine, saj med državami ne obstaja soglasje. Po drugi strani slovenski pravni red varuje kolektivne pravice italijanske in madžarske narodne skupnosti. RS se je odločila za model, v katerem je število skupnosti, ki jim podeljuje posebne pravice ozko omejila; obema, ki te kriterije izpolnjujeta, pa podeljuje zelo širok diapazon manjšinskih pravic. Manjšinske pravice niso statične pravice, zato se je potrebno vprašati, ali je takšen model (še) ustrezen. Pripadniki, organizacije in matične države nemškogovoreče, hrvaške, srbske, bošnjaške, albanske, črnogorske in makedonske etnične skupine v Sloveniji so že večkrat izrazili zahtevo, da se tudi njih ustavno prizna in se jim podeli posebne manjšinske pravice. Bošnjaška, albanska, črnogorska in makedonska etnična skupina se sklicujejo predvsem na številčnost, saj kriterija avtohtonosti ne izpolnjujejo. Zgodovina nemško govoreče, hrvaške in srbske etnične skupine je nekoliko drugačna. Za hrvaško, nemško in srbsko skupnost velja, da danes na avtohtonem ozemlju ohranjajo zgolj folklorne značilnosti svoje pretekle prisotnosti. Zato se poraja vprašanje, na kakšen način bi te skupnosti lahko absorbirale enake kolektivne pravice, kot sta jih deležni italijanska in madžarska narodna skupnost, če bi jima bil podeljen enak ustavni status. Npr. kdo bi poučeval v njihovih šolah (kočevarščine npr. skoraj nihče več ne govori), kdo bi v te šole sploh hodil, kdo bi lahko ustvarjal njihove medije, kdo bi jih sploh bral, kje bi sploh bilo mogoče postaviti dvojezične javne napise itd? Je njihov položaj, kot ga imajo sedaj, ustrezen z vidika slovenskega ustavnega prava in prava človekovih pravic? Ministrstvo za kulturo in Javni sklad za kulturne dejavnosti z razpisi financira njihovo delovanje, njihovi materni jeziki so prisotni v šolskih kurikulumih kot tuji jeziki, itd. Ali mogoče ni ustrezen niti sedanji model, ali tudi ne bi bila ustrezna izenačitev z Italijani in Madžari, ampak bi potrebovali še tretji nivo manjšinskega varstva v Sloveniji? To so relevantna vprašanja, na katera je potrebno odgovoriti kot predpogoj za razmišljanje o spremembi modela manjšinskega varstva v RS. Primarni namen projekta je opredeliti število pripadnikov navedenih treh skupnosti, njihova območja prebivanja, družbene značilnosti, ter podati oceno, ali je njihov pravni položaj v RS ustrezno urejen. Relevantno vprašanje, ki bo v fokusu tega projekta je tudi, ali so si hrvaška, nemška in srbska skupnost po svoji zgodovini na slovenskem ozemlju in po današnjih karakteristikah sorodne, ali gre za skupnosti z zelo različnimi značilnostmi? V tej luči bomo oblikovali konkretne strokovne podlage, predloge in priporočila za slovensko zunanjo politiko, kako predstavljati slovenski model varstva manjšinskih pravic v mednarodni skupnosti.
