Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico)

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.05.00  Humanistika  Jezikoslovje   

Koda Veda Področje
6.02  Humanistične vede  Jeziki in književnost 
Ključne besede
Slovenski jezik, slovenska narečja, fonologija, geolingvistika, dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Upoš. tč.
6.103,04
A''
825,14
A'
3.153,95
A1/2
3.836,12
CI10
189
CImax
24
h10
7
A1
21,48
A3
2,79
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan 08. december 2022; A3 za obdobje 2016-2020
Podatki za razpise ARRS ( 04.04.2019 - Programski razpis, arhiv )
Baza Povezani zapisi Citati Čisti citati Povprečje čistih citatov
WoS  40  121  102  2,55 
Scopus  82  203  154  1,88 
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  32205  dr. Januška Gostenčnik  Jezikoslovje  Vodja projekta/programa  2021 - 2022  89 
2.  19181  dr. Tjaša Jakop  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  324 
3.  10288  dr. Carmen Kenda-Jež  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  284 
4.  29391  dr. Mojca Kumin Horvat  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  179 
5.  25646  dr. Primož Pipan  Humanistika  Raziskovalec  2021 - 2022  315 
6.  23441  dr. Matej Šekli  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  398 
7.  10353  dr. Jožica Škofic  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  619 
8.  20690  dr. Danila Zuljan Kumar  Jezikoslovje  Raziskovalec  2021 - 2022  419 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.648 
Povzetek
Namen raziskovalnega projekta je pridobitev novih znanj in poglobitev védenj, bistvenih za razvoj slovenske dialektologije in slovenskega jezikoslovja v celoti. Cilj raziskave je spodbuditi sistematične narečjeslovne raziskave na območjih zunaj države Slovenije, za katera je značilno postopno izgubljanje rabe avtohtonih slovenskih narečij. Gre za narečja s šibkim medgeneracijskim prenosom, ki jih pretežno govorita srednja in starejša generacija govorcev, zato je za učinkovito spremljanje njihovega stanja izrednega pomena priprava enotnega načrta terenskih raziskav, ki bodo temeljile na skupni metodologiji zbiranja gradiva. To bo pomemben prispevek k slovenski dialektologiji, zlasti k metodologiji preučevanja narečij na jezikovnostičnih območjih. Za vsako posamezno raziskovalno območje bo izdelana premišljeno zastavljena leksično-fonetična vprašalnica, ki bo namenjena določanju razlikovalnih fonetičnih, morfoloških in tudi leksičnih lastnosti posameznih krajevnih govorov in narečij ter bo omogočala natančnejšo razmejitev narečij in s tem izdelavo podrobnih regionalnih narečnih kart. Še posebej pomemben prispevek k slovenski dialektologiji bodo primerjalni izsledki raziskav jezikovnih pojavov na stiku z dvema jezikoma različne stopnje sorodnosti (nemški in hrvaški stični idiomi). Raziskave bodo namenjene tako dokumentaciji narečij kot ugotavljanju njihovega obstoja in živosti, obenem pa spodbujanju njihovega dejanskega ohranjanja. Uporaba profesionalne snemalne opreme pri terenskem delu namreč omogoča sprotno posredovanje raziskovalnih izsledkov zainteresirani javnosti. Prosto dostopen korpus kakovostno posnetega zvočnega gradiva in podroben opis posameznih krajevnih govorov pa ne pomenita samo ohranitve jezikovne kulturne dediščine, ampak tudi trdno oporo jezikovni skupnosti pri ohranjanju in revitalizaciji jezika. Stik z raziskovalci v vsaki manjši skupnosti močno okrepi jezikovno samozavest narečnih govorcev. To, da izginjajoče narečje posnamemo, opišemo in ga uvrstimo v znanstveno oziroma strokovno literaturo, v vseh primerih sproža pomembne pozitivne jezikovnopolitične učinke, predvsem pa prispeva tudi k ohranjanju zavesti o slovenstvu določenega narečja. Ni namreč samoumevno, da govorci svoje narečje povezujejo s slovenskim (knjižnim) jezikom. Vrsta načrtovanih raziskav se bo razlikovala glede na stopnjo dosedanje raziskanosti: a) Sondažne raziskave bodo potekale na manj raziskanih območjih, namenjene bodo predvsem ugotavljanju obstoja narečij in njihovemu osnovnemu opisu narečja, določitvi območja, na katerem se govorijo, ter njihovi notranji členjenosti. b) Načrtovane narečne raziskave se bodo na podlagi izsledkov že narejenih raziskav lotile podrobnejše dokumentacije posameznih narečnih govorov. Namenjene bodo pridobivanju slovničnega, besednega in besedilnega gradiva. Načrtovane so raziskave na štirih območjih dveh sosednjih držav, in sicer: 1) v Avstriji: določitev areala prekmurskega narečja: Radgonski kot (Štajerska) in Gradiščanska a) Radgonski kot Sondažne raziskave v krajih: Potrna (Laafeld), Dedonci (Dedenitz), Gorica (Goritz), Zenkovci (Zelting) in Žetinci (Sicheldorf). Kontrolne točke: Lahndörfel, OberLaafeld, Pölten, Pridahof, Radkersburg Umgebung, Hummersdorf. b) Gradiščanska Sondažne raziskave v krajih: Modinci (Mogersdorf), Ženavci (Jennersdorf), Bonisdorf, Kalch. 2) na Hrvaškem: določitev območij posameznih narečij, ki segajo prek državne meje: a) Hum na Sutli z okolico – določitev areala srednještajerskega narečja Sondažne raziskave (začetni seznam krajev): Hum na Sutli, Prišlin, Poredje, Bregi Kostelski, Kostelsko, Klenovec Humski, Strmec Humski, Lupinjak, Druškovec Humski, Vinagora, Desinić, Plavić. b) Dubravica z okolico – določitev areala kozjansko-bizeljskega narečja Sondažne raziskave (začetni seznam krajev): Dubravica, Kumrovec, Risvica, Pristava, Klanjec, Lepoglavec, Kraljevec na Sutli, Draše, Rozga, Pologi.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno