Projekti / Programi
Raziskave ogroženih narečij v slovenskem jezikovnem prostoru (Radgonski kot, Gradiščanska, Hum na Sutli z okolico, Dubravica z okolico)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.05.00 |
Humanistika |
Jezikoslovje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 6.02 |
Humanistične vede |
Jeziki in književnost |
Slovenski jezik, slovenska narečja, fonologija, geolingvistika, dialektologija, panonska narečna skupina, štajerska narečna skupina
Podatki za zadnjih 5 let (citati za zadnjih 10 let) na dan
24. april 2024;
A3 za obdobje
2018-2022
Podatki za razpise ARIS (
04.04.2019 - Programski razpis,
arhiv
)
| Baza |
Povezani zapisi |
Citati |
Čisti citati |
Povprečje čistih citatov |
| WoS |
48 |
150 |
126 |
2,63 |
| Scopus |
114 |
268 |
201 |
1,76 |
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Namen raziskovalnega projekta je pridobitev novih znanj in poglobitev védenj, bistvenih za razvoj slovenske dialektologije in slovenskega jezikoslovja v celoti. Cilj raziskave je spodbuditi sistematične narečjeslovne raziskave na območjih zunaj države Slovenije, za katera je značilno postopno izgubljanje rabe avtohtonih slovenskih narečij. Gre za narečja s šibkim medgeneracijskim prenosom, ki jih pretežno govorita srednja in starejša generacija govorcev, zato je za učinkovito spremljanje njihovega stanja izrednega pomena priprava enotnega načrta terenskih raziskav, ki bodo temeljile na skupni metodologiji zbiranja gradiva. To bo pomemben prispevek k slovenski dialektologiji, zlasti k metodologiji preučevanja narečij na jezikovnostičnih območjih. Za vsako posamezno raziskovalno območje bo izdelana premišljeno zastavljena leksično-fonetična vprašalnica, ki bo namenjena določanju razlikovalnih fonetičnih, morfoloških in tudi leksičnih lastnosti posameznih krajevnih govorov in narečij ter bo omogočala natančnejšo razmejitev narečij in s tem izdelavo podrobnih regionalnih narečnih kart. Še posebej pomemben prispevek k slovenski dialektologiji bodo primerjalni izsledki raziskav jezikovnih pojavov na stiku z dvema jezikoma različne stopnje sorodnosti (nemški in hrvaški stični idiomi). Raziskave bodo namenjene tako dokumentaciji narečij kot ugotavljanju njihovega obstoja in živosti, obenem pa spodbujanju njihovega dejanskega ohranjanja. Uporaba profesionalne snemalne opreme pri terenskem delu namreč omogoča sprotno posredovanje raziskovalnih izsledkov zainteresirani javnosti. Prosto dostopen korpus kakovostno posnetega zvočnega gradiva in podroben opis posameznih krajevnih govorov pa ne pomenita samo ohranitve jezikovne kulturne dediščine, ampak tudi trdno oporo jezikovni skupnosti pri ohranjanju in revitalizaciji jezika. Stik z raziskovalci v vsaki manjši skupnosti močno okrepi jezikovno samozavest narečnih govorcev. To, da izginjajoče narečje posnamemo, opišemo in ga uvrstimo v znanstveno oziroma strokovno literaturo, v vseh primerih sproža pomembne pozitivne jezikovnopolitične učinke, predvsem pa prispeva tudi k ohranjanju zavesti o slovenstvu določenega narečja. Ni namreč samoumevno, da govorci svoje narečje povezujejo s slovenskim (knjižnim) jezikom. Vrsta načrtovanih raziskav se bo razlikovala glede na stopnjo dosedanje raziskanosti: a) Sondažne raziskave bodo potekale na manj raziskanih območjih, namenjene bodo predvsem ugotavljanju obstoja narečij in njihovemu osnovnemu opisu narečja, določitvi območja, na katerem se govorijo, ter njihovi notranji členjenosti. b) Načrtovane narečne raziskave se bodo na podlagi izsledkov že narejenih raziskav lotile podrobnejše dokumentacije posameznih narečnih govorov. Namenjene bodo pridobivanju slovničnega, besednega in besedilnega gradiva. Načrtovane so raziskave na štirih območjih dveh sosednjih držav, in sicer: 1) v Avstriji: določitev areala prekmurskega narečja: Radgonski kot (Štajerska) in Gradiščanska a) Radgonski kot Sondažne raziskave v krajih: Potrna (Laafeld), Dedonci (Dedenitz), Gorica (Goritz), Zenkovci (Zelting) in Žetinci (Sicheldorf). Kontrolne točke: Lahndörfel, OberLaafeld, Pölten, Pridahof, Radkersburg Umgebung, Hummersdorf. b) Gradiščanska Sondažne raziskave v krajih: Modinci (Mogersdorf), Ženavci (Jennersdorf), Bonisdorf, Kalch. 2) na Hrvaškem: določitev območij posameznih narečij, ki segajo prek državne meje: a) Hum na Sutli z okolico – določitev areala srednještajerskega narečja Sondažne raziskave (začetni seznam krajev): Hum na Sutli, Prišlin, Poredje, Bregi Kostelski, Kostelsko, Klenovec Humski, Strmec Humski, Lupinjak, Druškovec Humski, Vinagora, Desinić, Plavić. b) Dubravica z okolico – določitev areala kozjansko-bizeljskega narečja Sondažne raziskave (začetni seznam krajev): Dubravica, Kumrovec, Risvica, Pristava, Klanjec, Lepoglavec, Kraljevec na Sutli, Draše, Rozga, Pologi.
