Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Nasilje v družini, dejavniki nasilja v družini, policija, prepoved približevanja, učinkovitost prepovedi približevanja, družinski umori, zaščita žrtev
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
54925 |
Ana Babnik |
Pravo |
Tehnični sodelavec |
2021 |
11 |
| 2. |
34636 |
dr. Eva Bertok |
Politične vede |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
60 |
| 3. |
55009 |
Lara Dular |
Pravo |
Mladi raziskovalec |
2021 |
8 |
| 4. |
13778 |
dr. Katja Filipčič |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2021 - 2023 |
612 |
| 5. |
29615 |
dr. Mojca Mihelj Plesničar |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
298 |
| 6. |
55956 |
Manja Skočir |
Pravo |
Tehnični sodelavec |
2022 - 2023 |
26 |
| 7. |
55062 |
Nesa Vrečer |
Zgodovinopisje |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2022 |
21 |
Organizacije (1)
Povzetek
Nasilje v družini je prepoznano kot družbeni problem šele približno 50 let; najprej so na problem nasilja nad otroki v družini opozorili ameriški pediatri v 60ih letih prejšnjega stoletja, v 70ih letih pa so civilna združenja za pravice žensk opozorila na problem nasilja nad ženskami v družini. Od takrat so različne oblike nasilja v družini deležne empiričnih raziskav, zaradi katerih pojav bolje poznamo. Posebno pozornost je nasilje v družini deležno v obdobju COVID-19, ker ukrepi za preprečevanje širjenja koronavirusa krepijo nekatere dejavnike (kot na primer ekonomsko negotovost, družinske skupnosti preživijo več časa skupaj), zato se je obseg nasilja v tem obdobju povečal. Pomembna značilnost nasilja v družini je velik razkorak med prijavljenim in dejanskim obsegom nasilja. Tudi zato, ker nasilje v družini predstavlja kršitev človekovih pravic, je država dolžna učinkovito preprečevati nasilje in zaščiti žrtve, ko do nasilja pride. To izhaja iz številnih mednarodnih dokumentov, judikature Evropskega sodišča za človekove pravice in nacionalnih zakonodaj. V slovenski zakonodaji prepoznamo dva mejnika pri obravnavanju nasilja v družini. Prvi je uvedba prepovedi približevanja v pristojnosti policije iz leta 2004, drugi pa sprejem Zakona o preprečevanju nasilja v družini leta 2008, ki je uvedel multidisciplinarni pristop k zagotavljanju pomoči žrtvam. Temeljna značilnost prepovedi približevanja, ki jo izreče policija, je takojšnja zaščita žrtev; nasilnež se mora takoj odstraniti iz skupnega domovanja in se žrtvi ne sme približati na določeno razdaljo. Policija izreče ukrep po uradni dolžnosti, kar pomeni, da zanj ni potreben predlog žrtve. Zato je zelo pomembno, da vsi policisti dobro poznajo dinamiko nasilja v družini in tako prepoznajo potrebo po izreku ukrepa. V raziskavi bomo poglobljeno proučevali izrekanje prepovedi približevanja v obdobju 2010-2021; ugotavljali bomo obseg izrekanja, trende, morebitne razlike po policijskih upravah in različne značilnosti primerov, v katerih se je policija odločila za izrek tega ukrepa (kot na primer spol in starost storilca in žrtve, oblike nasilja). Posebej nas bo zanimala učinkovitost tega ukrepa. Iz tuje literature izhaja, da je kršitev ukrepa (tuje raziskave kažejo kršitev ukrepa v 40% zadev) okoliščina, ki je najpogosteje ocenjena kot pokazatelj njegove učinkovitosti, manj študij pa analizira ponovne prijave nasilja po izteku ukrepa. V raziskavi bomo proučevali oba vidika učinkovitosti. Ugotavljali bomo delež kršitev prepovedi približevanja in značilnosti primerov, v katerih je prišlo do kršitve. Na takšen način bomo identificirati tiste značilnosti primerov, ki kažejo na potrebo policije po še bolj intenzivnem nadzoru in na potrebo ostalih organov po posebej intenzivni pomoči žrtvi z namenom njene zaščite. Zanimalo pa nas bo tudi, v kolikšnem deležu nasilneži po izteku ukrepa ponovno izvajajo nasilje in jim je bil zato ponovno izrečen isti ukrep. Pri proučevanju izrečenih ukrepov bomo posebej pozorni na obdobje pandemije. Raziskave kažejo, da je določen delež umorov in ubojev, izvršenih v okviru družine in v družini podobnih partnerskih skupnostih posledica dalj časa trajajočega nasilja. To tudi pomeni, da bi ustrezno delovanje institucij takšne umore lahko preprečilo. Zato vsak takšen primer zahteva posebno pozornost in analizo z namenom izboljšati delovanje institucij in po potrebi spremeniti tudi njihova pooblastila. Zato je velikega pomena predhodno obravnavanje policije in ostalih služb, ki obravnavajo nasilje. Na tako tragičen razplet nasilnega odnosa pa vplivajo tudi druge okoliščine. Med njimi je gotovo pripravljenost oziroma zmožnost žrtev (in drugih oseb), da dejanje prijavijo policiji (in drugim organom) in tako sploh omogočijo njihovo posredovanje in zaščito žrtev. V raziskavi bomo proučevali družinske umore v obdbju 2005-2021 in bili posebej pozorni na to, ali je policija že pred umorom obravnavala storilca, na kakšen način in ali mu je izrekla prepoved približevanja.
