Projekti / Programi
Kaznovalna politika pri spolni kriminaliteti
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.07.00 |
Družboslovje |
Kriminologija in socialno delo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| 5.05 |
Družbene vede |
Pravo |
Kaznovanje, spolna kriminaliteta, kazni, posilstvo, spolno nasilje
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
22662 |
dr. Matjaž Ambrož |
Pravo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
664 |
| 2. |
54925 |
Ana Babnik |
Pravo |
Tehnični sodelavec |
2021 |
11 |
| 3. |
53535 |
dr. Lora Briški |
Pravo |
Mladi raziskovalec |
2021 - 2023 |
79 |
| 4. |
13778 |
dr. Katja Filipčič |
Kriminologija in socialno delo |
Raziskovalec |
2021 - 2023 |
612 |
| 5. |
29615 |
dr. Mojca Mihelj Plesničar |
Kriminologija in socialno delo |
Vodja |
2021 - 2023 |
298 |
| 6. |
55956 |
Manja Skočir |
Pravo |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2023 |
26 |
| 7. |
55062 |
Nesa Vrečer |
Zgodovinopisje |
Tehnični sodelavec |
2021 - 2022 |
21 |
Organizacije (1)
Povzetek
Slovenski sistem obravnavanja spolne kriminalitete prehaja iz modela prisile v model soglasja. Sprememba sovpada s podobnimi trendi v naši evropski in širši okolici, kjer vprašanja obravnavanja spolne kriminalitete vse manj temeljijo na že zastarelem modelu, ki inkriminira uporabo sile in grožnje, in vse bolj težijo k upoštevanju (ne)soglasja k spolnemu ravnanju. S spremembo modela je de facto prišlo do uvedbe novih inkriminacij, ki jih naš kazenskopravni sistem pred tem ni poznal in jih je bilo potrebno tudi preko kaznovalnih razponov vanj šele umestiti. Pri tem ima zakonodajelec zahtevno vlogo v okviru tristopenjskega koncepta individualizacije kazenskih sankcij. Na ravni sistema mora namreč oblikovati kaznovalni sistem ter kaznovalne razpone in vanje umesti posamične inkriminacije na abstraktni ravni. Da bi to lahko ustrezno počel, je nujno poznavanje trenutnega stanja, a ne le na teoretični, temvelč tudi praktični ravni: torej dobro poznavanje sodne prakse. V slovenskem sistemu je v zvezi s tovrstnim razumevanjem kaznovanja ključna težava pomanjkanje ustreznih informacij. Statistike, ki jih v zvezi s kazenskimi postopki vodijo različni organi: policija, tožilstvo, sodišče, MP in posledično SURS, ne dajejo jasne slike glede tega, kakšna je kaznovalna politika – niti na zakonodajni niti na sodni niti na izvršilni ravni. Splošni in strokovni javnosti so na voljo zgolj agregatni podatki o skupinah sankcij, šele natančna analiza posameznih baz (tožilske in sodne) nudi več informacij, a tovrstnih analiz sistematično nihče ne dela. Statistični podatki pa, tudi če bi bili dosledno zbirani in predstavljeni, ne dajejo celovite slike kaznovalne politike sicer. Slovenski sistem pri kaznovanju sodišču dopušča veliko polje diskrecije: kaznovalni razponi so široko zastavljeni, imamo odprt seznam olajševalnih in obteževalnih okoliščin, možnost izrekanja alternativnih sankcij, možnost odločanja zunaj (pod) predpisanega razpona v primeru posebnih olajševalnih okoliščin. Statistika torej ne more dovolj natančno orisati konkretnih kaznivih dejanj in njihovih značilnosti, ki po naravi stvari sooblikujejo kazensko sankcijo. Iz statistike tako tudi ni moč razbrati, kakšna je bila v splošnem teža kaznivih dejanj ali storilčeva krivda, še manj pa, katere okoliščine je sodišče pri odločanju o sankciji upoštevalo. Šele upoštevanje vseh teh vidikov lahko da celovitejšo sliko tega, kakšno kaznovanje na katerekoli polju kriminalitete sploh je – pri čemer je vedno omejeno s tem, kar sodišče zapiše v sodbo. Pristop, ki ga je treba zato pri ugotavljanju kaznovalne politike, je uporaba mešanih metod. Na eni strani je treba temeljito preučiti in analizirati obstoječe statistike in iz njih razbrati podatke o pogostosti, obravnavanju, temeljnih značilnostih itd. kaznivih dejanj s področja spolne kriminalitete. Na drugi strani pa je zaradi zgoraj opisanih posebnosti slovenske ureditve in tudi zaradi relativno nizkega števila tovrstnih kaznivih dejanj pri nas nujno uporabiti kvalitativni pristop – zato, da lahko bolje razumemo kaznovalno politiko kot tudi v naravo kaznivih dejanj s področja spolne kriminalitete. Glede na opisane značilnosti je temeljni cilj projekta ugotoviti, kakšna je kaznovalna politika slovenskih sodišč v primeru kaznivih dejanj spolne kriminalitete. V okviru tega smo oblikovali več podciljev, ki se nanašajo na posamezne delovne sklope: Cilj DS2 je razumeti, kako je obravnavanje spolne kriminalitete umeščeno v slovenski kazenskopravni sistem, predvsem z vidika zakonskih kaznovalnih razponov. Cilj DS3 je razumeti, kakšne so splošne značilnosti obravnavanja spolne kriminalitete v Sloveniji, predvsem z vidika umeščenosti v kaznovalni sistem oz. ugotoviti, kako se sodba praksa giblje v okviru zakonskih kaznovalnih razponov. Cilj DS4 je ugotoviti, katere okoliščine in kako sodišča upoštevajo pri izrekanju sankcij ter ovrednotiti, kako vplivajo na končno izrečeno sankcijo.
